ponedeljek, 27. januar 2014

DACHAU – Koncentracijsko taborišče

Lokacija: Nemčija; Bavarska, Dachau
Opis: Koncentracijsko taborišče Dachau je bilo prvi večji tovrstni objekt nacističnega režima. Kot preurejeno tovarno smodnika so ga odprli že leta 1933.

Prevzgojni zavod.
21. marca 1933 so ga ustanovili nacisti. Eden glavnih pobudnikov je bil Heinrich Himmler, ki je bil takrat načelnik policije v Münchnu. Taborišče so takrat opisovali kot prvo koncentracijsko taborišče, v katerem so »prevzgajali« politične nasprotnike (anti naciste). Zgrajeno je bilo na območju zapuščene tovarne streliva, na severovzhodnem delu mesta Dachau v južni Nemčiji.

V prvem letu so sem zaprli okrog 4.800 jetnikov. Na začetku so v glavnem zapirali nemške komuniste, socialne demokrate in druge, ki so kakorkoli nasprotovali nacizmu. Čez čas so bili kandidati za »prevzgojo« Jehovove priče, Romi, homoseksualci, označeni kot asocialci in kriminalci.
S časom je sem prihajalo vse več Judov. Sprva so jih zaprli, ker bi naj pripadali kateri izmed prej naštetih skupin, ali so jih zaradi manjšega prekrška obsodili na dosmrtno ječo v taborišču.

Preureditev v taborišče.
V začetku leta 1937 so enote SS zadolžile ujetnike, da prenovijo stavbo taborišča Dachau na območju sedanjega taborišča. Jetniki so bili prisiljeni v to delo. Morali so zrušiti nekdanjo tovarno streliva, bili so pod velikim psihičnim pritiskom, pogoji za delo so bili izredno slabi. Stavba je bila zgrajena v sredini avgusta 1938, taborišče je bilo bistveno spremenjeno. Delovalo je do leta 1945. Tako je Dachau postal prvo učinkovito taborišče v takratnem tretjem rajhu.
Število judovskih jetnikov je vedno bolj naraščalo, najbolj je naraslo iz 10. na 11. november 1938, ko je Hitler izvedel kristalno noč in zaprl 10.000 Judov. Večina je bilo moških, ki so jih kasneje izselili iz Nemčije.
Taborišče je bilo del vojnega centra za vaje enot SS, kjer so razvijali uničevalske in prevzgojitvene tehnike. To taborišče je bilo na zgled in vzor vsem ostalim, ki so jih odprli kasneje.

Prostorska organizacija in dogajanje
Taborišče je bilo razdeljeno v dve območji: ožje taborišče in območje krematorija. Taboriščna cona je zajemala 32 barak. V teh so bili jetniki z različnim statusom; v taborišču so bili zaprti skoraj izključno moški. Del barak je bil urejen kot hiralnica. Del prostorov je bil rezerviran za medicinske poskuse na ljudeh. Glavna pisarna je bila zaklenjena in dostopna le posebej določenim osebam. Na ograjenem zemljišču je morala biti posebna kuhinja, pralnica in drugi funkcionalni prostori.
Leta 1942 so krematorijsko območje postavili zraven glavnega taborišča. Vključeval je star in nov krematorij (eno stavbo so torej dogradili). Število žrtev v drugem krematoriju ni bilo nikoli popolnoma natančno raziskano.
Taboriščniki, ki so zboleli ali bili prešibki za delo v taborišču, so bili poslani na evtanazijo v center blizu Linza v Avstriji, kjer jih je bilo ubitih nekaj tisoč. Kaznovali so jih tudi z obešanjem.
Tako v Dachau-u kot tudi v ostalih nacističnih taboriščih so na jetnikih izvajali medicinske poskuse. Na njih so preizkušali zdravila proti tuberkulozi, druge antibiotike, analgetike. Jetnike so pustili krvaveti, da so z njihovo krvjo lahko s transfuzijo pomagali, komur so pač želeli. Na tak brutalen način je umrlo kar nekaj jetnikov.
Poleti 1944 je bilo v sklopu Dachauskega taborišča zgrajenih že 300 manjših taborišč, ki jih je zgradilo 30.000 jetnikov. Mnogo jih je od težkega in napornega dela umrlo.
Bolj kot se je bližal konec vojne, bolj so nacisti pritiskali na Nemce, ki so bili proti nacizmu, in jih pošiljali v taborišča. Sprva v lokalna, kasneje so jih na veliko premeščali v Dachau. Pot je bila dolga, hrane in vode skorajda ni bilo, torej so jetniki prišli izmučeni in na smrt izstradani, če niso umrli že na poti.


Osvoboditev in število žrtev
26. aprila 1945, ko so se Američani bližali taborišču, je bilo registriranih okrog 70.000 zapornikov v Dachau in sestrskih taboriščih. Največ je bilo političnih nasprotnikov, na drugem mestu so bili Judje. Tri dni kasneje so Američani osvobodili Dachau.
Število žrtev med leti 1933 in 1945 se giblje okrog 188.000, med leti 1940 in 1945 okrog 28.000. Evidentirane so žrtve, ki so umrle po prihodu v taborišče; številne so pobili, še preden so jih popisali. Čisto natančno število žrtev ne bo nikoli popolnoma jasno.

Tematika koncentracijskega taborišča Dachau je obsežna in posledično razdeljena še na naslednje objave:





Slovenski zapornik Vlasto Kopač je februarja 1944 narisal svoje sonarodnjake, kako zmrzujejo, brez nogavic bosonogi v coklah ali z nogami ovitimi v cunje. Ker zapornikom ni bilo dovoljeno, da bi se čez dan zadrževali v barakah, so morali tudi pozimi proste ure preživeti zunaj. Sojetniki, prikazani na risbi, zmrzujejo pred blokom 23, kjer je bilo tudi Kopačevo mesto.
Risba je bila del muzejske razstave, v času med 27. aprilom in 2. septembrom 2012.















Ni komentarjev:

Objava komentarja