ŠOŠTANJ - Osrednji spomenik NOB

Lokacija: Slovenija; Šoštanj
Avtor: arhitekt Zoran Didek in kipar Božidar Pengov
Opis: Ekspresivno oblikovana figura oboroženega vojaka na granitnem podstavku, na katerem je 200 imen žrtev fašističnega nasilja iz Šoštanja in okoliških vasi.

Spomenik stoji na Trgu Svobode, odkrit pa je bil 27.4.1953.

 

 

ŠOŠTANJ – Spominski park

Lokacija: Slovenija; Šoštanj
Avtor: Ni podatkov.
Opis: Spominski park, ki obeležuje spomin na pomembne Šoštanjčane, je urejen pred osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha.

 

 

 

 

ŠOŠTANJ - Rojstna hiša Karla Destovnika-Kajuha

Lokacija: Slovenija; Šoštanj (Cesta Lole Ribarja 2)
Avtor: Glej opis.
Opis: Rojstna hiša Karla Destovnika - Kajuha (1922 - 1944) s spominsko ploščo in reliefom, delo Ivana Napotnika.

Njegov kip stoji še v bližnjem parku v Šenčurju in Celju.

ŠOŠTANJ - Spomenik Karlu Destovniku Kajuhu

Lokacija: Slovenija; Šoštanj
Avtor: Glej opis.
Opis: V bronu izdelan celopostavni kip, pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha, (1922-1944) je izdelal kipar Marjan Keršič.

Spomenik stoji na urejenem platoju, v parku, v bližini Kajuhovega doma v Šoštanju - Cesta Lole Ribarja 2.

Podoben spomenik stoji v Celju.

 

 

CELJE – Kip Karla Destovnika Kajuha

Lokacija: Celje - Kajuhova ulica 2
Avtor: Glej opis.
Opis: Prva gimnazija - dvonadstropna stavba z osemnajstosno fasado s secesijskimi okrasnimi prvinami, zgrajena 1917 kot šola po načrtih arhitekta Werndla.

Na ploščadi pred njo je bronasta plastika Karla Destovnika Kajuha (dijak 1933-40), delo Marjana Keršiča iz 1965.

Njegov doprsni kip stoji tudi pred osnovno šolo v Ljubljani, pokopan pa je Podkraju pri Velenju.


Destovnik, Karel - Kajuh (vzdevek Kajuh, psevdonim Drago Jeran, Peter Kalin, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč, partizansko ime Kajuh) literat, narodni heroj je bil prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju.
Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi komunističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. V začetku 1941 so ga internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo.
Ob napadu na Jugoslavijo je odšel s prostovoljci v Zasavsko hribovje; bil zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer je napisal Nenapisano pesem iz ječe, prvo slovensko pesem, ki jo je navdihnilo trpljenje v zaporu.
Septembra 1941 je ilegalno bival v Ljubljani in se vključil v NOB. Avgusta 1943 je odšel v partizane in bil vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji. Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss - Belač).
Januarja 1944 je odšel z 14. divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje; istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.

Pesmi je začel pisati v nižji gimnaziji in objavljati leta 1938 v Slovenski mladini, pozneje v Srednješolcu, Mladem Prekmurcu in Sodobnosti; hkrati je sodeloval v naprednem kulturnem in političnem življenju v Šoštanju. 1940 je napisal cikel Žalostnih in se pričel zanimati za pesništvo Majakovskega, ki ga je močno motiviralo. Pesem Stara žalostna pomeni Kajuhov največji predvojni literarni uspeh. V mariborskem obdobju je pričel pisati eseje (o nalogah sodobne poezije); kot prevajalec je sodeloval pri Knjigi za vsakogar (o sodobni ruski književnosti) ter prevedel dve črtici Maksima Gorkega. 1942 pripravil pesniško zbirko Markacije in z B. Štihom pisal dramo Mati.
Pesmi s tematiko NOB je objavljal v Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Naši ženi, Setvi idr. Osrednji pesniški navdih so mu bila načela OF in ideja novega sveta. Pesniški vrh je dosegel v polemični Slovenski pesmi, ciklusu Ljubezenske in nekaterih značilnih ženskih pesmih (Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov, Dekle v zaporu). Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v Klopčičevem uredništvu leta 1945 v Ljubljani. Po vojni je izšlo preko trideset različnih izdaj njegovih pesmi in veliko prevodov v druge jezike. Številne njegove pesmi so uglasbene.

Karel Destovnik Kajuh je bil leta 1953 proglašen za narodnega heroja.

Leta 1968 je bil v Šoštanju odprt Kajuhov muzej (kasnejši muzejski postavitvi 1994 in 2010), leta 1969 so postavili spomenik pri njegovi rojstni hiši; po njem se imenujejo OŠ v Šoštanju in Ljubljani, I. gimnazija v Celju ter slovenska literarna nagrada in bralna značka.

vir:  Šaleški biografski leksikon

LJUBLJANA - Doprsni kip Karla Destovnika-Kajuha

Lokacija: Slovenija; Ljubljana

Avtor: Kipar Aladar Zahariaš.
Opis: Bronasto doprsje pesnika in partizana Karla Destovnika-Kajuha (1922-1944), postavljeno na visokem betonskem podstavku, je bilo odkrito leta 1976.
Spomenik stoji na tlakovani ploščadi, zahodno od osnovne šole v Štepanjskem naselju, Jakčeva ulica 42.

Osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha so zgradili občani ljubljanskih občin, s samoprispevkom, v letih 1971-1976.

Kip je bil dne 26.2.2014 ukraden. Nato je bil najden. Sedaj bo nameščena kopija, original pa bo shranjen v depo muzeja. Na fotografijah je original, saj so bile slike posnete pred krajo.

VELENJE – Podkraj pri Velenju

Lokacija: Slovenija; Velenje – Podkraj pri Velenju

Opis: Na pokopališču v Podkraju pri Velenju je grob narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha. Kip je leta 1964 izdelal kipar Marjan Keršič Belač.
Na drugi fotografiji je grobnica 143 neznanih borcev XIV. divizije in drugih enot, ekshumiranim iz Šoštanja. Spomenik je delo ing. Andreja Šmida, hortikulturno pa je grobnico uredil ing. Venčeslev Tajnik.