Avtor: akademska kiparka Dragica Čadež.
Opis: V primerjavi z ostalimi kraji na Slovenskem, so se v Ljubljani med okupacijo, v času druge svetovne vojne, razvile nekatere specifične oblike odpora proti okupatorju. Mednje sodijo demonstracije v letu 1943, ki jih zaradi prevladujoče ženske udeležbe v njih, označujemo kot ženske demonstracije.
Ženske so se obračale na predstavnike italijanske vojaške in politične oblasti ter na vodstvo ljubljanske škofije ter sprva zahtevale izboljšanje položaja zapornikov in internirancev, nato pa njihovo izpustitev. Demonstracijsko gibanje je sprožila vsestranska eksistencialna stiska, sčasoma pa je za razmah demonstracijskega gibanja postajalo vse bolj pomembno prizadevanje ljubljanskih aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda, da vsaj delno spontan nastop žensk zajamejo v organizirano gibanje, stopnjujejo njihovo upornost in gibanje politično usmerjajo.
Ženske demonstracije v Ljubljani 21. junija 1943 predstavljajo v okviru več kot polletne demonstracijske in manifestativne dejavnosti žensk v Ljubljani tistega leta približevanje vrhu demonstracijskega gibanja, ki je nato doseglo sam vrh z demonstracijami pred sodnimi zapori in sodno palačo 1. avgusta 1943.
V skulpturo, delo akademske kiparke Dragice Čadež, je zato vklesan napis: »Vztrajnim in pogumnim ženskam, ki so v množičnih demonstracijah 21. junija 1943 zahtevale osvoboditev tisočih internirancev iz fašističnih taborišč«.
Ljubljana je s postavitvijo skulpture Dragice Čadež dobila kvalitetno javno plastiko v bronu, ki se po materialu razlikuje od večine umetničinih kiparskih stvaritev. Umetnica je uporabila jasne in preproste oblike (treh) ženskih figur in jih premišljeno zgradila v preprosto in zgovorno likovno kompozicijo, ponazarja množico in s tem spontano množičnost dogodka.
Spomenik tako bogati Pogačarjev trg, v bližini Stolnice, od julija 2010.
Do leta 1990 je na Ciril Metodovem trgu, na pločniku pred Stolnico, stal spomenik ženskim demonstracijam, arhitekta Edvarda Ravnikarja. Napis in obtožujoči prst na roki nista bila po njegovih načrtih.
Osmerokoten kamnit steber z vklesanim posvetilom, železnim trnovim vencem in kamnito roko, je bil zaradi predvidene rekonstrukcije odstranjen.
Spomenik po rekonstrukciji ni bil postavljen nazaj.
