MURSKA SOBOTA – Spominska plošča Jožefu Benku

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: V vhodu evangeličanske cerkve, vas pričaka spominska plošča, Jožefu Benku.

Evangeličanska cerkev stoji v središču mesta. V bližini je tudi spomenik zmage.

MURSKA SOBOTA – Spominska plošča zaslužnim Slovencem za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota (Slovenska ulica, nasproti Hotela Zvezda)
Avtor: arhitekt Iztok Zrinski
Opis: Simbolična postavitev spominske plošče na fontano ponazarja razvodnico med rekama Muro in Rabo.

Stoji na Slovenski ulici, počasti pa vse zaslužne, da so Prekmurci postali leta 1919 del matičnega naroda. Odkrito ob 95-letnici združitve 14. avgusta 2014.

 

 

MURSKA SOBOTA – Spominska plošča narodnemu heroju Danetu Šumenjaku - Miranu

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota (Slovenska ulica 41)
Avtor: Ni podatka.
Opis: V tej hiši je preživel svoja mladostna leta narodni heroj Dane Šumenjak – Miran.

MURSKA SOBOTA - Spomenik padlim prostovoljcem Sokolske legije

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: Večinsko slovensko prebivalstvo je konec 1. svetovne vojne leta 1918 dočakalo z zahtevo po samoodločbi. Za kratek čas so Soboto zasedli jugoslovanski prostovoljci, ki pa so jih Madžari kmalu pregnali v t.i. soboški bitki.

Spomenik padlim prostovoljcem Sokolske legije stoji na soboškem pokopališču.

MURSKA SOBOTA – Spomenik NOB na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: V spomin padlim partizanom v 2. svetovni vojni, je na pokopališču postavljen spomenik. Napisani so padli prebivalci Murske Sobote, med njimi narodni heroj Dane Šumenjak – Miran.

MURSKA SOBOTA – Grobnica padlih vojakov Rdeče armade na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: 3. aprila leta 1945 so v Mursko Soboto, skupaj z domačimi partizani, vkorakale enote sovjetske Rdeče armade.
Padlim je posvečen spomenik zmage v središču mesta, v grobnici na pokopališču pa je pokopanih 516 vojakov in oficirjev.

MURSKA SOBOTA – Spomenik žrtvam holokavsta

Lokacija: Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta in tragične dogodke izpred 66 let, ko so v Auschwitz in Birkenau odpeljali več sto družin prekmurskih Judov, so v Murski Soboti 29. januarja 2010 odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta v Sloveniji.

Murskosoboška železniška postaja je bila eno izmed zbirališč prekmurskih Judov v taborišča smrti, kamor so odpeljali nekaj sto judovskih družin, domov se je vrnila le peščica. Spominsko obeležje pred murskosoboško železniško postajo, klop in pozabljeni kovček, tankočutno spominja in opominja na čas, ko so lahko v smrt pregnani prekmurski Judi s seboj vzeli le kovček z največ 20 kilogrami osebne prtljage, ki so ga jim od prihodu v taborišča smrti takoj zaplenili. Zato so prvi pomnik žrtvam holokavsta poimenovali Pozabljeni kovček. Postavili so ga na pobudo vodje Znanstveno raziskovalnega centra SAZU-ja v Petanjcih dr. Ota Lutharja.

vir: MMC RTV Slovenija, B. R., Boris Cipot : Prvi spomenik žrtvam holokavsta v Sloveniji

MURSKA SOBOTA – Vojna za Slovenijo

Lokacija: Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spomenik kot simbol zahvale in spomina braniteljem slovenske samostojnosti leta 1991 so na murskosoboškem Trgu zmage odkrili 26. decembra 2013.
Na spomeniku iz marmorja, katerega osnova je protitankovska ovira, so zapisana imena mestne občine Murska Sobota, Policijskega veteranskega združenja Sever za Pomurje in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota, stoji pa v neposredni bližini znanega spomenika osvoboditeljem v drugi svetovni vojni.

 

MURSKA SOBOTA - Spomenik padlim učiteljem v grajskem parku

Lokacija: Murska Sobota
Avtor: arhitekt Franc Novak
Opis: V grajskem parku so leta 1959 postavili spomenik zavednim učiteljem, ki so postali žrtve fašističnega nasilja v letih 1941 – 1945. 
Spomenik stoji na zelenici v vzhodnem delu grajskega parka. V bližini je tudi spomenik NOB.

Silvira Tomasini (2. december 1913, Trst, Furlanija - Julijska krajina, Italija - 13. avgust 1942, Kosovska Mitrovica, Kosovo) 
Tomasini Silvira (s partizanskim imenom Slovenka), politična delavka in narodna herojinja, je bila rojena v Trstu stražniku Virgilu in Ivanki rojeni Bradičič. Po 1. svetovni vojni se je družina preselila v Maribor, kjer je Tomasinijeva med leti 1920 – 1925 obiskovala osnovno in meščansko šolo ter gimnazijo – realko in leta 1933 maturirala. Kljub težkim socialnim razmeram je vpisala germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1938. 2 leti je živela brezposelna v Mariboru in se skupaj s pisateljem T. Čufarjem preživljala s priložnostnimi zaslužki do oktobra 1940, ko je dobila zaposlitev na gimnaziji v Kosovski Mitrovici.
Na univerzi v Ljubljani se je Tomasinijeva takoj vključila v delo levičarskih akademskih društev Dom visokošolk, Triglav, Slovenski klub ter postala članica ZKJ. Leta 1936 je bila med organizatorji mladinskega mirovnega gibanja v Mariboru; v Kosovski Mitrovici pa je delovala med tamkajšnjimi ljudmi, zlasti na socialnem in kulturnem področju.
Po zasedbi je bila med organizatorji narodno osvobodilnega dela do 19. maja 1942; tedaj so jo Nemci z drugimi ilegalci aretirali, zasliševali in mučili ter jo 13. avgusta nameravali s transportom odpeljati v Beograd. Ko je Tomasinijeva na železniški postaji pozdravljala navzoče in rudarje iz Trepče z dvignjeno pestjo ter vzklikala narodno osvobodilna gesla, so jo poslali nazaj v zapore in ponoči ustrelili.
27. nov. 1953 je bila odlikovana z redom narodnega heroja Jugoslavije. Tomasinijevi so odkrili spomenika v Kosovski Mitrovici (po njej je poimenovana tudi tamkajšnja gimnazija) in pri Vidmu ob Ščavnici (delo Draga Koširja).

vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi703784/

MURSKA SOBOTA - Spomenik zmage

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota – Trg zmage

Avtor: Načrt za spomenik je izdelal sovjetski vojni inženir Arončik, kipa vojakov pa kiparja Boris in Zdenko Kalin.

Opis: 12. avgusta leta 1945 je na Trgu zmage v Murski Soboti potekalo slovesno odkritje spomenika zmage. Pobudo za postavitev spomenika je dala Sovjetska zveza in je bil prvotno mišljen kot grobnica za 521 sovjetskih vojakov, ki so padli na fronti ob Muri, ker pa se meščani niso preveč navdušili nad idejo o grobnici v središču mesta, so odločili, da bodo padle vojake pokopali v skupni grobnici na pokopališču, spomenik pa bo posvečen njihovemu junaškemu boju.

25. maja 1980 je v bila v bližini spomenika posajena kavkaška smreka v spomin na preminulega Josipa Broza Tita.