Lokacija: Slovenija; Zagorje ob Savi
Avtor: Nimam podatka.
Opis: Anton Okrogar je bil rojen v rudarski družini v Zagorju ob Savi 3. februarja 1923. Osnovno šolo je končal v domačem mestu, nato je pridobil poklic kovinarja. V levičarsko politično gibanje se je vključil že pred izbruhom 2. svetovne vojne, takoj po kapitulaciji kraljeve Jugoslavije, ko je dopolnil 18 let, pa je postal član SKOJ-a. Mladi Anton se je v osvobodilno gibanje vključil že poleti 1941, ko je kot mlad skojevec pomagal zbirati orožje in drug material, potreben za Revirsko četo, ki je bila ustanovljena 1. avgusta. Hkrati je sodeloval tudi v diverzantskih akcijah. Najodmevnejši sta bili miniranje električnih naprav v rudniku Zagorje in napad na Toplice pri Zagorju, kjer je imela sedež okupatorska žandarmerija. V partizansko gibanje se je Okrogar vključil 10. oktobra 1941. Več kot leto dni se je v zasavskih hribih uspešno boril proti okupatorju, pri čemer je zaradi velikega heroj-stva in požrtvovalnosti postal izjemno priljubljen med soborci.
Leta 1942 je postal član Komunistične stranke Slovenije, novembra tega leta pa je bil s skupino partizanov napoten v slovenski del Koroške. Njihova naloga je bila krepiti narodnoosvobodilno gibanje na severni strani Karavank in v partizansko gibanje pritegniti čim več koroških Slovencev. Kljub skoraj nemogočim razmeram za gverilsko delovanje na Koroškem je Okrogarju s soborci počasi le uspevalo krepiti politično in vojaško aktivnost, čeprav so bile nemške represalije proti Slovencem, predvsem proti partizanom na tem območju, skoraj brez primere. Okrogarjevi skupini je marca 1943 uspelo ustanoviti Koroški bataljon, ki je v nadaljevanju z drznimi diverzantskimi akcijami širil strah med nacisti in narodnimi izdajalci.
Po prihodu na Koroško se je začela serija herojskih podvigov Antona Okrogarja. Ustvarjati se je začela legenda, ki je bila znana domala med vsemi koroškimi Slovenci, z obeh strani meje. Spisek njegovih podvigov je bil dolg. Med prvimi odmevnejšimi vojaškimi akcijami je bil napad na Mežico 3. aprila 1943, ko so zajeli vojake tamkaj-šnjega nemškega poveljstva. Koroški bataljon je v nadaljevanju izvedel še vrsto diverzantskih in sabotažnih akcij v Mežiški dolini ter v okolici Železne Kaple. V eni od akcij na južnem Koroškem je Okrogar sam v neki kavarni, kamor je vstopil, z avtomatsko puško pokončal skupino nemških vojakov skupaj z njihovim poveljnikom.
Več uspešnih akcij so borci Koroškega bataljona izvedli tudi v Celovcu. Velik podvig je Okrogar s šestimi soborci izpeljal v Železni Kapli, kjer so v vojaški akciji zajeli dva nemška generala. Pri tem je Okrogar prisilil nemške generale, da so mu predali kamion, poln orožja. Jeseni 1943 je bil Okrogar v bojih blizu Šmartnega pri Slovenj Gradcu težko ranjen, ko se je prebijal iz okupatorjevega obroča. Anton Okrogar, s partizanskim imenom Nestl, je veljal za izkušenega, hrabrega in sposobnega borca, ki je prešel vojaško pot od borca do komandanta brigade. Boril se je v številnih enotah: v Revirski četi, I. štajerskem in I. koroškem bataljonu, Zidanškovi in Šercerjevi brigadi.
Po vojni je sedem let, to je do leta 1952, kot major opravljal odgovorne naloge v Jugoslovanski vojski. Leta 1952 pa je bil zaradi bolezni prestavljen v rezervni sestav vojske. Hkrati se je vrnil v domače Zasavje, kjer je živel in delal do prezgodnje smrti. Umrl je 13. februarja 1955. Viri navajajo, da naj bi se na njegovem pogrebu v rodnem Zagorju zbralo približno deset tisoč ljudi. Pogreba se je udeležila tudi delegacija koroških partizanov, ki je na njegov grob simbolno položila nekaj koroške zemlje. Anton Okrogar je bil tudi nosilec partizanske spomenice 1941 in več drugih odlikovanj. Za narodnega heroja je bil proglašen še v času življenja, 22. julija 1953.
Na nagrobniku sta napisana še partizan Ivan in taboriščnica Ana. Grob je lociran na sredini pokopališča.