Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča nas poduči, da je bil na podlagi ukaza z dne 18.4.1941, z železniške postaje 7. junija 1941 odpeljan prvi transport izgnancev.
Plošča je bila na železniško postajo Slovenska Bistrica postavljena leta1995.
Prikaz objav z oznako Spomenik izgnancem. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Spomenik izgnancem. Pokaži vse objave
ponedeljek, 22. april 2024
SLOVENSKA BISTRICA – Spominska plošča izgnancem
Lokacija: Slovenija; Slovenska Bistrica (Črešnjevec 152)
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča nas poduči, da je bil na podlagi ukaza z dne 18.4.1941, z železniške postaje 7. junija 1941 odpeljan prvi transport izgnancev.
Plošča je bila na železniško postajo Slovenska Bistrica postavljena leta1995.
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča nas poduči, da je bil na podlagi ukaza z dne 18.4.1941, z železniške postaje 7. junija 1941 odpeljan prvi transport izgnancev.
Plošča je bila na železniško postajo Slovenska Bistrica postavljena leta1995.
petek, 6. maj 2022
SUŠAK - Spomenik NOB
Lokacija: Slovenija; Sušak
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spomenik stoji na peščenem platoju. Tristrana betonska prizma je obložena z granitnimi ploščami z vklesanim napisom. Postavljen je bil leta 1979.
Spomenik padlim borcem in izgnanim vaščanom stoji na vaškem trgu.
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spomenik stoji na peščenem platoju. Tristrana betonska prizma je obložena z granitnimi ploščami z vklesanim napisom. Postavljen je bil leta 1979.
Spomenik padlim borcem in izgnanim vaščanom stoji na vaškem trgu.
ponedeljek, 28. februar 2022
MARIBOR - Spomenik izgnancem
Lokacija: Slovenija; Maribor - Spominski gaj generala Rudolfa Maistra
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spomenik stoji na zelenici pred nekdanjo vojašnico v Melju.
četrtek, 2. julij 2020
ZAZID – Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma
Lokacija: Slovenija; Zazid
Avtor: Ni podatka.
Opis: Sredi vasi, ob cerkvi, stoji spomenik padlim
borcem in žrtvam fašizma iz Zazida in Mačkolj. Opominja tudi na požig Mačkolj.
nedelja, 10. februar 2019
KRMELJ – Spomenik izgnancem druge svetovne vojne
Lokacija: Slovenija; Krmelj
Avtor: kipar in pesnik Rudi Stopar
Opis: Spomenik stoji ob glavni cesti skozi Krmelj.
Avtor: kipar in pesnik Rudi Stopar
Opis: Spomenik stoji ob glavni cesti skozi Krmelj.
Vir: Predstavitvena tabla ob spomeniku
sobota, 2. december 2017
KAMNIK - Spominska plošča izgnancem
Lokacija:
Slovenija; Kamnik
Avtor:
Ni podatka.
Opis:
Granitno ploščo, posvečeno vrnjenim izgnancem in žrtvam 2. svetovne vojne, je
6. junija 1998 postavilo Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945.
Spominska
plošča je vzidana vzhodno od vhoda na vhodnem traktu gradu Zaprice, Muzejska
pot 3.
nedelja, 29. oktober 2017
BISTRICA OB SOTLI - Spominska plošča umrlim v izgnanstvu
Lokacija:
Slovenija; Bistrica ob Sotli
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča, umrlim v izgnanstvu, se nahaja na obzidju pokopališča.
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča, umrlim v izgnanstvu, se nahaja na obzidju pokopališča.
sobota, 28. oktober 2017
BISTRICA OB SOTLI - Spominska plošča izgnancem
Lokacija:
Slovenija; Bistrica ob Sotli
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča izgnancem se nahaja na obzidju pri župnijski cerkvi.
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča izgnancem se nahaja na obzidju pri župnijski cerkvi.
sreda, 4. januar 2017
BRESTANICA - Spominska plošča izgnancem
Lokacija:
Slovenija; grad Brestanica (Rajhenburg)
Opis: Več o izgnancih v objavi: BRESTANICA – Slovenski izgnanci 1941-1945 -stalna razstava na gradu Rajhenburg.
Opis: Več o izgnancih v objavi: BRESTANICA – Slovenski izgnanci 1941-1945 -stalna razstava na gradu Rajhenburg.
torek, 27. september 2016
MOŠNJE - Spominska plošča izgnancem
Lokacija: Slovenija; Mošnje (Mošnje 40)
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča (odkrita 1999) je posvečena 29 družinam, ki so jih Nemci 4.4.1944 zbrali v šoli, ter izgnali v taborišča, vas pa požgali.
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spominska plošča (odkrita 1999) je posvečena 29 družinam, ki so jih Nemci 4.4.1944 zbrali v šoli, ter izgnali v taborišča, vas pa požgali.
Pritrjena
je na obcestno fasado šole.
četrtek, 14. januar 2016
ŽABNICA - Spominska plošča Tonetu Šifrerju
Lokacija: Slovenija; Žabnica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Granitna plošča na rojstni hiši slavista, pesnika in pripovednika Toneta Šifrerja, rojenega 8.6.1911, ki je bil 20.4.1942 ustreljen v taborišču Mauthausen. Ustvarjal je pod psevdonimom Jern Ledina.
Avtor: Ni podatka.
Opis: Granitna plošča na rojstni hiši slavista, pesnika in pripovednika Toneta Šifrerja, rojenega 8.6.1911, ki je bil 20.4.1942 ustreljen v taborišču Mauthausen. Ustvarjal je pod psevdonimom Jern Ledina.
Ploščo
odkrila leta 1982 DPS Žabnica, pritrjena na sredi vzhodne fasade hiše Žabnica 19.
četrtek, 24. september 2015
KRANJ – Spominski park z grobiščem NOB na opuščenem pokopališču v Stražišču
Lokacija: Slovenija; Kranj
Avtor: Glej opis.
Opis: Leta 1980 opuščeno in v spominski park preurejeno pokopališče z grobiščem NOB (arhitekt Klemen Kobal).
Spomenik prve svetovne vojne je bil postavljen leta 1928 (arhitekt Ivan Vurnik 1928).
Avtor: Glej opis.
Opis: Leta 1980 opuščeno in v spominski park preurejeno pokopališče z grobiščem NOB (arhitekt Klemen Kobal).
Spomenik prve svetovne vojne je bil postavljen leta 1928 (arhitekt Ivan Vurnik 1928).
Opuščeno pokopališče leži okoli cerkve sv. Martina v
Stražišču.
nedelja, 25. januar 2015
BRESTANICA – Slovenski izgnanci 1941-1945 - stalna razstava na gradu Rajhenburg
Lokacija: Slovenija; grad Brestanica (Rajhenburg)
Avtorici razstave: Irena Fürst, mag. Monika Kokalj Kočevar; oblikovanje: Mojca Turk; organizacija razstave: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Opis: Izgon Slovencev med drugo svetovno vojno (v razstavi je predstavljen predvsem izgon, ki ga je izvajal nemški okupator) je v razstavi prikazan v petih sklopih.
Prikazani so raznarodovalni ukrepi okupacijskih oblasti (v ta namen je posebno mesto namenjeno svetinjicam s številkami, ki so jih dobile družine v taborišču za izgon v Rajhenburgu in predstavljajo njihovo simbolično razčlovečenje), na velikem zemljevidu so zaznamovana taborišča in kraji izgona, s katerimi je povezana usoda 80.000 izgnancev in beguncev, razstavljeno je večje število kovčkov in osebne prtljage, ki so jo izgnanci odnesli s seboj v izgnanstvo, ter številni drobni predmeti za vsakdanjo uporabo. Skozi predmete in fotografije, posnete v okupatorskih taboriščih, je mogoč vpogled v vsakdan slovenskih izgnancev – v vitrinah izpostavljeni predmeti, zgodbe družin, skozi subtilno pripoved, prehajajo na osebnostno raven posameznika.
vir: http://www.gradrajhenburg.si/arhiv/nova-stalna-razstava-slovenski-izgnanci-1941-1945
http://www.gradrajhenburg.si/razstave/stalne-razstave/izgnanci-napovedujemo-odprtje-jeseni-2014
Po razkosanju Slovenije aprila 1941 je nemški okupator takoj začel z raznarodovalnimi ukrepi. Množičen izgon, kolonizacija Nemcev in popolno ponemčenje, so bili trije osnovni cilji, s katerimi so želeli uničiti slovenski narod kot etnično celoto. Tudi Italijani in Madžari so imeli podobne cilje, le dinamika njihovega izvajanja se je razlikovala od nemške.
Na zasedenem ozemlju je nemška okupacijska oblast formirala dve začasni civilno-upravni enoti: Spodnjo Štajersko in Gorenjsko z Mežiško dolino. Že 18. aprila 1941 je Heinrich Himmler, državni komisar za utrjevanje nemštva, izdal smernice za izgon, ki naj bi potekal v štirih valovih in bi zajel 220.000-260.000 Slovencev. Mislili so, da bodo izgnali vse predvidene v petih mesecih. Ustanovili so več taborišč za izgon Slovencev – v Meljski vojašnici v Mariboru, v trapistovskem samostanu na gradu Rajhenburg in v škofovskih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani – in manjše zbirne centre, ki so bili v Kapucinskem samostanu in v Starem piskru v Celju, na gradu Borl pri Ptuju in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na Štajerskem, V Begunjah in Goričanah pri Medvodah na Gorenjskem.
Po končanih rasnih, političnih in nacionalnih pregledih je nemška oblast začela z izgonom. V prvem valu so v 17 transportih izgnali v Srbijo 7200 slovenskih izobražencev. Prvi transport je odpeljal iz mariborske Meljske vojašnice 7. junija 1941. Danes je ta dan posvečen slovenskim izgnancem. Izgon v Srbijo se je zaključil 10. julija, 11. julija pa so že začeli z izgonom na področje NDH. Tja so izgnali 21 transportov slovenske inteligence in pripadnikov drugega vala izgona z okrog 10.000 izgnanci. To so bili večinoma primorski Slovenci. Izgon na Hrvaško in v Bosno so zaključili 27. septembra 1941. Izgnane v Srbijo so sprejele srbske družine, nekateri pa so bili v izgnanskih kolonijah. Tudi na Hrvaškem jih je bilo veliko pri hrvaških družinah ali pa na domovih izgnanih Srbov. Slovenci so se začeli kmalu vključevati v odpor proti okupatorju.
Tretji val izgona je zajel prebivalce obsavsko-obsoteljskega področja. Po ustavitvi izgona na Hrvaško so se nacisti odločili, da ljudi s tega področja izženejo v Nemčijo, v taborišča Volksdeutsche Mittelstelle. To je bila začasna rešitev, saj naj bi jih pozneje preselili v vzhodnoevropske pokrajine, predvsem na Poljsko. 23. oktobra 1941 so z izgonom začeli. Vsi izgnanci tretjega izselitvenega vala so bili izgnani preko taborišča Rajhenburg. Nemška oblast je od novembra 1941 na domovih izgnanih Slovencev naselila okrog 15.000 kočevskih in drugih Nemcev. Kolonizacija se je zaključila januarja 1942.
Taborišče v Rajhenburgu je nemšla okupatorska uprava uredila maja 1941. V gradu so imeli svoje upravne in bivalne prostore, izgnanci pa so čakali na svojo usodo v trapistovskih hlevih in lesenih barakah. Aprila 1942 je bilo to taborišče ukinjeno in uredili so manjše taborišče pri železniški postaji v Rajhenburgu. Od 23. oktobra 1941 do konca julija 1942, ko je bilo taborišče Rajhenburg ukinjeno, je bilo v 62 transportih izgnanih v Nemčijo okrog 37.000 Slovencev, okrog 18.000 pa jih je pred nasilnim izgonom pobegnilo. Največ jih je bilo izgnanih v Šlezijo in Saško.
Četrtega vala – ljudi, ki so bili predvideni za izgon iz rasnih in političnih razlogov – nemška oblast ni uspela izgnali v predvidenem obsegu. So pa izgnali okrog 1.000 koroških Slovencev, okrog 220 ljudi s Štajerske, ki so jih ocenili kot sposobne za ponemčenje, okrog 4.200 svojcev partizanov in ubitih talcev iz Gorenjske. Število izgnanih svojcev partizanov in ubitih talcev iz Štajerske ter prebivalcev požganih vasi na Primorskem v letu 1944 ni natančno ugotovljeno.
Po končani vojni so se izgnanci vračali na svoje domove. Doma so našli večinoma izropane hiše, neobdelana polja in posekane vinograde. Marsikje v Posavju in Obsotelju se je videlo, da so morali Kočevarji na hitro zapustiti domove izgnanih Slovencev.
Okrog 2400 izgnancev je za vedno ostalo v tuji zemlji.
“Vrnitev v domovino za mnoge izgnance v takratnih razmerah glede napora ni bila dosti lažja kot pot v izgnanstvo. Za marsikaterega izgnanca je bilo tudi slovo od tam težko, saj je pustil v tujini grob svojega najožjega sorodnika. ... Po podatkih komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo je v izgnanstvu umrlo okoli 1300 prebivalcev iz Posavja in Obsotelja, se pravi okoli 3% vseh izgnancev tega območja.” (Ferenc 1993: 96–97)
Člani ljubiteljsko-zgodovinarske skupine, ki smo obiskali razstavo, si štejemo v posebno čast, da nam je ob predhodni telefonski najavi v Muzeju novejše zgodovine, enota Brestanica, razstavo na lastno željo predstavila soavtorica gospa Irena Fürst, kustosinja in vodja enote. Med sprehodom po prostorih nam je skozi zelo prijeten klepet izčrpno predstavila vsebino razstave, obilo osebnih zgodb, ki jih je zbrala med dolgotrajnim in požrtvovalnim delom na terenu, pa tudi o ozadju tega dela. Sproščeno vzdušje je kaj hitro postalo prijateljsko, saj vsi cenimo zgodovino takšno kot je, objektivno. Formula je bila popolna: znanja lačni gosti in z njim bogata gostiteljica. Na tem mestu se ji s spoštovanjem najlepše zahvaljujemo.
Avtorici razstave: Irena Fürst, mag. Monika Kokalj Kočevar; oblikovanje: Mojca Turk; organizacija razstave: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Opis: Izgon Slovencev med drugo svetovno vojno (v razstavi je predstavljen predvsem izgon, ki ga je izvajal nemški okupator) je v razstavi prikazan v petih sklopih.
Prikazani so raznarodovalni ukrepi okupacijskih oblasti (v ta namen je posebno mesto namenjeno svetinjicam s številkami, ki so jih dobile družine v taborišču za izgon v Rajhenburgu in predstavljajo njihovo simbolično razčlovečenje), na velikem zemljevidu so zaznamovana taborišča in kraji izgona, s katerimi je povezana usoda 80.000 izgnancev in beguncev, razstavljeno je večje število kovčkov in osebne prtljage, ki so jo izgnanci odnesli s seboj v izgnanstvo, ter številni drobni predmeti za vsakdanjo uporabo. Skozi predmete in fotografije, posnete v okupatorskih taboriščih, je mogoč vpogled v vsakdan slovenskih izgnancev – v vitrinah izpostavljeni predmeti, zgodbe družin, skozi subtilno pripoved, prehajajo na osebnostno raven posameznika.
vir: http://www.gradrajhenburg.si/arhiv/nova-stalna-razstava-slovenski-izgnanci-1941-1945
http://www.gradrajhenburg.si/razstave/stalne-razstave/izgnanci-napovedujemo-odprtje-jeseni-2014
Po razkosanju Slovenije aprila 1941 je nemški okupator takoj začel z raznarodovalnimi ukrepi. Množičen izgon, kolonizacija Nemcev in popolno ponemčenje, so bili trije osnovni cilji, s katerimi so želeli uničiti slovenski narod kot etnično celoto. Tudi Italijani in Madžari so imeli podobne cilje, le dinamika njihovega izvajanja se je razlikovala od nemške.
Na zasedenem ozemlju je nemška okupacijska oblast formirala dve začasni civilno-upravni enoti: Spodnjo Štajersko in Gorenjsko z Mežiško dolino. Že 18. aprila 1941 je Heinrich Himmler, državni komisar za utrjevanje nemštva, izdal smernice za izgon, ki naj bi potekal v štirih valovih in bi zajel 220.000-260.000 Slovencev. Mislili so, da bodo izgnali vse predvidene v petih mesecih. Ustanovili so več taborišč za izgon Slovencev – v Meljski vojašnici v Mariboru, v trapistovskem samostanu na gradu Rajhenburg in v škofovskih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani – in manjše zbirne centre, ki so bili v Kapucinskem samostanu in v Starem piskru v Celju, na gradu Borl pri Ptuju in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na Štajerskem, V Begunjah in Goričanah pri Medvodah na Gorenjskem.
Po končanih rasnih, političnih in nacionalnih pregledih je nemška oblast začela z izgonom. V prvem valu so v 17 transportih izgnali v Srbijo 7200 slovenskih izobražencev. Prvi transport je odpeljal iz mariborske Meljske vojašnice 7. junija 1941. Danes je ta dan posvečen slovenskim izgnancem. Izgon v Srbijo se je zaključil 10. julija, 11. julija pa so že začeli z izgonom na področje NDH. Tja so izgnali 21 transportov slovenske inteligence in pripadnikov drugega vala izgona z okrog 10.000 izgnanci. To so bili večinoma primorski Slovenci. Izgon na Hrvaško in v Bosno so zaključili 27. septembra 1941. Izgnane v Srbijo so sprejele srbske družine, nekateri pa so bili v izgnanskih kolonijah. Tudi na Hrvaškem jih je bilo veliko pri hrvaških družinah ali pa na domovih izgnanih Srbov. Slovenci so se začeli kmalu vključevati v odpor proti okupatorju.
Tretji val izgona je zajel prebivalce obsavsko-obsoteljskega področja. Po ustavitvi izgona na Hrvaško so se nacisti odločili, da ljudi s tega področja izženejo v Nemčijo, v taborišča Volksdeutsche Mittelstelle. To je bila začasna rešitev, saj naj bi jih pozneje preselili v vzhodnoevropske pokrajine, predvsem na Poljsko. 23. oktobra 1941 so z izgonom začeli. Vsi izgnanci tretjega izselitvenega vala so bili izgnani preko taborišča Rajhenburg. Nemška oblast je od novembra 1941 na domovih izgnanih Slovencev naselila okrog 15.000 kočevskih in drugih Nemcev. Kolonizacija se je zaključila januarja 1942.
Taborišče v Rajhenburgu je nemšla okupatorska uprava uredila maja 1941. V gradu so imeli svoje upravne in bivalne prostore, izgnanci pa so čakali na svojo usodo v trapistovskih hlevih in lesenih barakah. Aprila 1942 je bilo to taborišče ukinjeno in uredili so manjše taborišče pri železniški postaji v Rajhenburgu. Od 23. oktobra 1941 do konca julija 1942, ko je bilo taborišče Rajhenburg ukinjeno, je bilo v 62 transportih izgnanih v Nemčijo okrog 37.000 Slovencev, okrog 18.000 pa jih je pred nasilnim izgonom pobegnilo. Največ jih je bilo izgnanih v Šlezijo in Saško.
Četrtega vala – ljudi, ki so bili predvideni za izgon iz rasnih in političnih razlogov – nemška oblast ni uspela izgnali v predvidenem obsegu. So pa izgnali okrog 1.000 koroških Slovencev, okrog 220 ljudi s Štajerske, ki so jih ocenili kot sposobne za ponemčenje, okrog 4.200 svojcev partizanov in ubitih talcev iz Gorenjske. Število izgnanih svojcev partizanov in ubitih talcev iz Štajerske ter prebivalcev požganih vasi na Primorskem v letu 1944 ni natančno ugotovljeno.
Po končani vojni so se izgnanci vračali na svoje domove. Doma so našli večinoma izropane hiše, neobdelana polja in posekane vinograde. Marsikje v Posavju in Obsotelju se je videlo, da so morali Kočevarji na hitro zapustiti domove izgnanih Slovencev.
Okrog 2400 izgnancev je za vedno ostalo v tuji zemlji.
“Vrnitev v domovino za mnoge izgnance v takratnih razmerah glede napora ni bila dosti lažja kot pot v izgnanstvo. Za marsikaterega izgnanca je bilo tudi slovo od tam težko, saj je pustil v tujini grob svojega najožjega sorodnika. ... Po podatkih komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo je v izgnanstvu umrlo okoli 1300 prebivalcev iz Posavja in Obsotelja, se pravi okoli 3% vseh izgnancev tega območja.” (Ferenc 1993: 96–97)
Člani ljubiteljsko-zgodovinarske skupine, ki smo obiskali razstavo, si štejemo v posebno čast, da nam je ob predhodni telefonski najavi v Muzeju novejše zgodovine, enota Brestanica, razstavo na lastno željo predstavila soavtorica gospa Irena Fürst, kustosinja in vodja enote. Med sprehodom po prostorih nam je skozi zelo prijeten klepet izčrpno predstavila vsebino razstave, obilo osebnih zgodb, ki jih je zbrala med dolgotrajnim in požrtvovalnim delom na terenu, pa tudi o ozadju tega dela. Sproščeno vzdušje je kaj hitro postalo prijateljsko, saj vsi cenimo zgodovino takšno kot je, objektivno. Formula je bila popolna: znanja lačni gosti in z njim bogata gostiteljica. Na tem mestu se ji s spoštovanjem najlepše zahvaljujemo.
Grad je lepo obnovljen.
Naročite se na:
Objave (Atom)