LJUBLJANA - Cerkev sv. Lenarta v Sostrem - Doprsni kip Placida Cortese

Lokacija: Slovenija; Ljubljana

Avtor: Ni podatka.

Opis:Cerkev stoji na zahodni strani Ceste II. grupe odredov v središču Sostra. Pred njo stoji doprsni kip žrtve nacizma Placida Cortese.

Placido Cortese (* Cres, 7. marec 1907. - † Trst, november 1944.) - duhovnik italijansko hrvaškega porekla, frančiškan konventualec, mučenik. Leta 2001 je bil v Trstu začet postopek, da se ga proglasi blaženim in svetnikom.

Rodil se je v Cresu kot Nikola Matej Cortese. Placido je njegovo meniško ime. Oče je bil Italijan Matej Cortese, a mati Hrvatica Antonija, dekliški priimek Bataja. Družina je imela skupaj štiri otroke.

Šolal se je na Cresu do konca prve svetovne vojne 1918, ko je bila šola ukinjena. Leta 1920 je šel v samostan frančiškanov konventualcev v talijanskem mestu Camposanpiero pri Padovi. V novincijatu je bil od 1923. leta. Študiral je bogoslovje v Rimu. V duhovnika je bil posvečen julija 1930. leta v Lateranski baziliki v Rimu. Prvo mašo je imel na Cresu istega leta.

Poslali so ga v Padovo za spovednika v baziliki sv. Antuna Padovanskoga. Pisal je za več katoliških časopisov. V Milanu je živel tri leta. Zatem je bil imenovan za voditelja vseh izdanj "Messaggero di s. Antonio". Uspel je povečati naklado za 600.000 primerkov.

V drugi svetovni vojni je pomagal beguncem v taborišču Chiesanouva pri Padovi, kjer so bili tudi Hrvati. Zavzemal se je za rešitev Židov in se zameril Gestapu. Odvedli so ga na zaslišanje. Za pogrešanega je veljal od 8. oktobra 1944. leta. Pripadniki Gestapa v Trstu so ga zasliševali in zahtevali podatke o Židih. Ker ni nič izdal, je življenje končal v mukah v novembru 1944. leta. Ne ve se kje je pokopan.

Pred knjigarno v sv. Antona v Padovi je postavljen njegov doprsni kip.
Primerjajo ga s sv. Maksimilijanom Kolbeom, ker sta bila oba frančiškana konventualca, odlična urednika katoliškega tiska in žrtve Druge svetovne vojne.