Avtor: Edvard Ravnikar (arhitekt; 1961-1983), Anton Bitenc (arhitekt; 1961-1983), Miloš Bonča (arhitekt; 1961-1983), Jože Koželj (arhitekt; 1961-1983), Vladislav Sedej (arhitekt; 1961-1983), Anton Pibernik (arhitekt; 1961-83), France Rihtar (arhitekt; 1961-1983). Opis:Obsežen kompleks, ki so ga postopno gradili več kot dvajset let, vključuje osrednjo ploščad, dve visoki, dvanajstnadstropni trikotni stolpnici z značilnim zaključkom (to sta stolpnica Nove ljubljanske banke s prizidkom in poslovna stolpnica TR3, zgrajeni med leti 1961-1974) in razpotegnjeno stavbo veleblagovnice Maximarket. Arhitekt, ki je sicer stremel k oblikovanju reprezentančnega velemestnega trga in je za svoje delo prejel Prešernovo (1978) in Plečnikovo nagrado (1975), je prvotni zasnovi sčasoma dodajal nove elemente, med njimi stavbo kulturnega in kongresnega centra na južnem robu trga – Cankarjev dom. Stavba, ki so jo dogradili leta 1983, je bila sprva namenjena predvsem za najrazličnejše prireditve in družbenopolitična zborovanja, sčasoma pa se je Cankarjev dom preobrazil v največjo kulturno-kongresno ustanovo v Republiki Sloveniji. Trg na severni strani omejuje slovenski parlament, ki dopolnjuje prostor s svojim impozantnim pročeljem. Trg republike je največja avtorska zasnova v središču Ljubljane, ki je bistveno preoblikovala podobo mesta. S stolpnicama, ki naj bi po prvotnih zamislih ponudili prostore Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije in Izvršnemu svetu republike Slovenije, je arhitekt ustvaril mogočna ljubljanska vrata, ki so odpirala pogled na mesto.
Sprva se je trg imenoval Trg revolucije, šele kasneje so ga preimenovali v Trg republike. O njegovi politični vlogi v nekdanji Jugoslaviji pričajo spomeniki, med katerimi moramo izpostaviti predvsem Spomenik revolucije oziroma Spomenik boja proti okupatorju (1975) ter spomenik Edvardu Kardelju (1981) – oba sta deli kiparja Draga Tršarja. O njuni usodi se je po slovenski osamosvojitvi dolgo razpravljalo, vendar sta na koncu le obstala na prvotnih mestih. Ob Cankarjevem domu sta še spomenik Borisu Kidriču (1960), ki ga je ustvaril Zdenko Kalin, ter spomenik Ivanu Cankarju (1982), ki je delo Slavka Tiheca. Trg zborovanja je ostal po osamosvojitvi Slovenije, saj so ravno na tem mestu 26. junija 1991 razglasili samostojnost Republike Slovenije, zato se na tem mestu vsako leto odvijajo slovesnosti ob obletnici pomembnega dogodka. Ta prostor ima zato pomemben politično-mitološki pomen. Prebivalci Ljubljane se na tem mestu redko zadržujejo, saj so večinoma kritični do videza trga, njegov simbolni pomen in status pa mnogim tudi ne zadostujeta, da bi Trg republike vpisali v kategorijo pomembnih arhitekturnih in urbanističnih dosežkov.
Na drugi strani Šubičeve ulice stoji Stavba Državnega zbora Republike Slovenije in Park narodnih herojev.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je z namenom, da se ohrani delo arhitekta Edvarda Ravnikarja ter pričevalnost trga in posameznih objektov kot delov celote podal pobudo Ministrstvu za kulturo za razglasitev trga za kulturni spomenik državnega pomena.
avtor zapisa: Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Pogled od spomenika revolucije.
Pogled od Cankarjevega doma.
Pogled iz slaščičarne v Maxi-ju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar