ZAPLANA - Spominska kapelica padlim vojakom prvi svetovni vojni

Lokacija: Slovenija; Zaplana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Pokopališče leži okoli cerkve sv. Martina in Urha ima dva obeležja iz polpretekle zgodovine; spominska kapelica, posvečena žrtvam 1. svetovne vojne in spomenik zamolčanim žrtvam. 

V tej objavi so prikazane fotografije spominske kapelice, posvečena žrtvam 1. svetovne vojne. 

Cerkev svetega Martina in Urha, s pokopališčem, stoji sredi vasi.

ZAPLANA - Spomenik zamolčanim žrtvam

Lokacija: Slovenija; Zaplana
Avtor: Arhitekt Franc Kvaternik
Opis: Pokopališče leži okoli cerkve sv. Martina in Urha ima dva obeležja iz polpretekle zgodovine; spominska kapelica, posvečena žrtvam 1. svetovne vojne in spomenik zamolčanim žrtvam. 

V tej objavi so prikazane fotografije spomenika zamolčanim žrtvam, postavljenega leta 1993. Pohvale arhitektu. Eden lepših spomenikov zamolčanim žrtvam.

Cerkev svetega Martina in Urha, s pokopališčem, stoji sredi vasi.

LESNO BRDO, DRENOV GRIČ – Spomenik Kuclerjevi družini

Lokacija: Slovenija; Vrhnika – Lesno Brdo, Drenov Grič
Avtor: Glej opis.
Opis: Na betonsko stelo, v katero je vzidan del originalnega portala 1942 požgane hiše, je pritrjena 1982 odkrita kovinska plošča z reliefnim napisom, posvečena v NOB padlim Kuclerjevim staršem in petim sinovom.

Spomenik stoji v sadovnjaku poleg hiše Lesno Brdo 61, na kraju požgane Kuclerjeve domačije.

»To je pomnik in spomenik vsemu velikemu, kar se je med narodnoosvobodilno borbo dogajalo na Drenovem griču; to je pomnik mlademu rodu, da bo vedel, kako se mora braniti domovina,« je ob otvoritvi spominskega obeležja Kuclerjevi družini, ki je dala 7 žrtev in je bila srž narodnoosvobodilnega odpora na Drenovem griču, dejal pisatelj Karel Grabeljšek.

Spomenik, ki ga je zasnoval Pavel Mrak, je pomnik Kuclerjevim, pomnik velikim in tragičnim dogodkom pred štiridesetimi leti, ko so fašisti hoteli uničiti napredno misel, revolucionarnost in seme narodnoosvobodilnega boja na Drenovem griču, to je pomnik ljudem z Drenovega griča, ki niso hoteli hlapčevati.

Pisatelj Karel Grabeljšek je v govoru ob otvoritvi orisal narodnoosvobodilno gibanje na Drenovem griču in velik prispevek v njem ravno Kuclerjeve družine, ki je dala velik krvni davek za svetlo prihodnost. Spomenik je odkril predvojni aktivist in borec Jože Ogorevc z Drenovega griča na osrednji prireditvi ob vrhniškem občinskem prazniku v maju 1982.

povzeto po: Naš časopis – glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, Pomnik mlademu rodu. Letnik X, številka 87, maj 1982.

Kucler Lovrenca Antonija, rojena 2. januarja 1896 na Lesnem Brdu, ni bila članica KPS, bila pa je vodja partizanske javke in skladišča – njena hiša je bila partizanska postojanka, zato je bila Antonija med italijansko ofenzivo odpeljana v zapor in 21. septembra 1942 v Gramozni jami ustreljena kot talka. Bila je odlikovana z redom narodne herojinje Jugoslavije; njeno ime je zapisano tudi v Spominskem parku NOB na Žalah – grobišče talcev in borcev NOB. 

Ime matere Antonije Kucler ponosno nosi vrhniški vrtec.

DRENOV GRIČ - Spomenik padlim v NOB

Lokacija: Slovenija; Drenov Grič
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spomenik (odkrit leta 1956), tristran steber na nizkem podstavku z reliefnimi zvezdami na vrhu ter vklesanim napisom na dveh straneh, je posvečen v NOB padlim prebivalcem Drenovega Griča in okoliških krajev.

Spomenik stoji na tlakovani ploščadi, obdani s kovinsko ograjo, sredi zelenice med cesto skozi vas in traso opuščene železniške proge.

 

 

 

V času mojega obiska je potekala parada v čast 90 obletnici gasilskega društva.

BEVKE - Spominska plošča zamolčanim žrtvam

Lokacija: Slovenija; Bevke
Avtor: Ni podatka.
Opis: Pokončna, pravokotna granitna plošča s posnetimi ogli in vklesanim napisom (odkrita 1994) je posvečena zamolčanim žrtvam - domačinom.

Plošča je vzidana na zahodni steni stare mrliške vežice na pokopališču.

BEVKE - Spominska plošča padlim v NOB

Lokacija: Slovenija; Bevke
Avtor: Ni podatka.
Opis: Pokončna, pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1953) je posvečena štirim v NOB padlim domačinom.

Plošča je vzidana na obcestni strani kulturnega doma (Bevke 17) levo od vhoda.

BLATNA BREZOVICA – Spominska plošča ustanovitvi odbora OF

Lokacija: Slovenija; Blatna Brezovica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na obcestni fasadi hiše, Blatna Brezovica 23, je vzidana temna kamnita plošča. Poduči nas, da je bil tu oktobra 1941, ustanovljen prvi odbor OF.

VELIKA LIGOJNA – Grob padlega partizana

Lokacija: Slovenija; Velika Ligojna
Avtor: Ni podatka.
Opis: Grob partizana Stanka Hafnerja se nahaja na robu vasi, nad vodnim zajetjem. Tu je 8.8. 1942 padel v boju z Italijani.

Grob je preprost, urejen, s kovinskim razpelom, pot do njega je označena, vendar včasih težko prehodna.

 

 

Označba poti.

 

 

Grob je pod smreko.

VELIKA LIGOJNA - Spominsko znamenje zamolčanim žrtvam

Lokacija: Slovenija; Velika Ligojna
Avtor: Ni podatka.
Opis: Znamenje (odkrito leta 1993) ima obliko pravokotne granitne plošče z vklesanimi imeni žrtev iz Velike in Male Ligojne ter Drenovega Griča.

Znamenje stoji na pokopališču pred južno fasado cerkve sv. Jurija.

VELIKA LIGOJNA - Spomenik talcem

Lokacija: Slovenija; Velika Ligojna
Avtor: Ni podatka.
Opis: Spomenik (odkrit leta 1959): kvadrast steber iz svetlega kamna, na katerem je spredaj vklesan napis, je posvečen talcem (med njimi Ivan Rob, pisatelj), ustreljenim na tem kraju 12. februarja 1943.

Spomenik stoji na robu gozda ob poti pod hribom, ki se zahodno od vasi odcepi s ceste Vrhnika - Horjul.

 

MALA LIGOJNA - Spominska plošča padlim v NOB

Lokacija: Slovenija; Mala Ligojna
Avtor: Ni podatka.
Opis: Pokončna granitna plošča z vklesanim napisom (odkrita 1971) je posvečena devetim v NOB padlim domačinom.

Plošča je vzidana na južni, obcestni fasadi gasilskega doma, Mala Ligojna 18.

 

VRHNIKA – Spominska plošča kurirju Janezu Mraku

Lokacija: Slovenija; Vrhnika
Avtor: Ni podatka.
Opis: Ob vhodu v osnovno šolo (Tržaška cesta 2), je vzidana temna kamnita plošča, v spomin na padlega kurirja Janeza Mraka.

VRHNIKA - Spomenik partizanskemu napadu na Štampetov most

Lokacija: Slovenija; Vrhnika
Avtor: kipar B. Štokelj.
Opis: Betonski spomenik, stoječ vrh nasute gomile, so postavili leta 1983. Poleg spomenika stoji kamnit kvader z napisom iz kovinskih črk, ki pove, da so most v letih 1943-1944 porušile 14., 15. in 18. divizija VII. korpusa.

Spomenik stoji južno od sedanjega Štampetovega mostu, na levi strani avtoceste, gledano proti Primorski.

Štampetov viadukt (ali Štampetov most) med Verdom in Spodnjim Logatcem na relaciji Ljubljana – Postojna je imel pomembno transportno vlogo v času II. svetovne vojne, zato so Nemci v njegovi okolici zgradili bunkerje in most močno nadzorovali in ščitili. Kljub temu so enote NOVJ v treh napadih (14. oktobra 1943, 12. junija 1944 in 26. septembra 1944) zmanjšale nemško premoč nad mostom in most porušile.

Prvi napad na viadukt, 14. 10. 1943, je izvedla 14. slovenska divizija Tone Tomšič, s pomočjo ostalih brigad divizije in divizijskega artiljerijskega diviziona. 2. brigada Ljubo Šercer je varovala območje iz smeri Vrhnika, 3. brigada Ivana Gradnika iz smeri Rakeka, 13. brigada iz smeri Borovnica. Napad se je pričel ob 6.25, po štirih urah borbe so bili že uničeni položaji nemških topov, obrambni bunkerji in mitraljezna gnezda. Še v času trajanja borbe so se mostu približali minerji in razporedili eksploziv, nakar so viadukt v dolžini 30m porušili in zaradi tega prekinili promet po njem do 28. oktobra.

Drugi napad je izvedla 15. slovenska divizija 12. junija 1944. V tem napadu je sodelovala ekipa zavezniških minerjev pod vodstvom Petra Moora. Akcijo so izvedli na zahtevo zavezniškega komandanta generala Alexandra, načrtovana in sinhronizirana je bila z zavezniškimi načrti v Italiji. Po polurnem artilerijskem ognjenem napadu 1. slovenske artilerijske brigade je 5. brigada Ivan Cankar napadla in porušila bunkerje okoli mostu in uničila nemške posadke v njih, s pomočjo minerjev pa zrušila tudi enega od podpornih stebrov in dva mostna loka. Istočasno sta 15. brigada in 4. brigada Matija Gubec izvršili demonstrativni napad na nemška oporišča v Logatcu – Verdu in na približno 100 metrih porušili progo med omenjenimi oporišči in Štampetovim mostom. Nemci so za obnovo Štampetovega mostu in izgradnjo novih bunkerjev potrebovali 22 dni.

Tretji napad na Štampetov viadukt sta 26. septembra 1944 izvedli 10. (Ljubljanska) brigada in Jurišni bataljon 18. divizije. Tekom dveurne borbe, trajajoče od 17 do 19. ure, je 10. brigada zavzela in uničila bunkerje, iz katerih je uspelo pobegniti večjemu delu nemške in domobranske posadke. Minerji so v tretjem napadu porušili enega od podpornih stebrov ter dva mostna loka in prekinili uporabo mostu za 20 dni.

Povzeto po.

 

 

Še viadukt danes.