Prikaz objav z oznako občina Šentjur pri Celju. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako občina Šentjur pri Celju. Pokaži vse objave

sreda, 16. september 2015

Partizanska bolnica Zima

Lokacija: Slovenija; Cerovec (V gozdu, v bližini avtocestnega počivališča Zima.)


Opis: Partizanska Bolnica Zima je spadala v sanitetni oddelek IV. Operativne cone na območju med Celjem, Poljčanami Konjicami in Vojnikom. Po njej se je pokazala potreba zaradi intenzivnejšega delovanja Bračičeve in Tomšičeve brigade. Bolnico so kot podzemni bunker zgradili domači aktivisti leta 1944. Prostor so poiskali v gozdu Šohta. Tu je bila zagotovljena voda in možnost zakrivanja sledov dostopa v zimskih mesecih. V neposredni bližini so postavili bunker za hrano, za evakuacijo ranjencev pa še dodatni bunker pri Marija Dobju.

Prve ranjence je bolnišnica sprejela avgusta 1944. Zdravnik je bil dr. Gabrijel Hojšovar –Drago. V času delovanja bolnišnice se je tu zdravilo 124 ranjencev. Februarja 1945 je bila izdana, a so ranjence pravočasno premestili na varno.

Bolnica je obnovljena in osvetljena. Luč je na senzor.


Avtomobil parkirajte na avtocestno počivališče Zima, (iz mariborske smeri takoj za izvozom Dramlje). Na koncu parkirišča vas tlakovana pot vodi proti gozdu. Ko prečkate varovalno ograjo, se držite leve. Pred nadvozom nad avtocesto, katerega ne smete prečkati, se napotite naravnost v gozd. Kmalu boste zagledali večjo označevalno tablo.

Vir: Informativna tabla ob bolnici





Partizanski grobovi ob bolnici.

torek, 8. september 2015

Partizanska bolnišnica R-6 v Javoršici

Lokacija: Slovenija; Žamerk (ob cesti v Virštanj, odcep je označen)
Opis: Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944. V njej je bilo prostora za 12 ranjencev, bolničarko, kuharico in oskrbnika.

Obnovljena je bila leta 1977 in 2002.

Dostop: peš: od domačije Žlender-Bah (kjer se nahaja tudi ključ od bolnice) 700 m po kolovozu. Držite se desne.
 





 

ponedeljek, 7. september 2015

LOKA PRI ŽUSMU – Spomenik NOB

Lokacija: Slovenija; Loka pri Žusmu
 Avtor: Ni podatka.
Opis: Na spomeniku so imena 14 borcev in 14 talcev ter napis:

KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS, DA SREČO, SVOBODO BI UŽIVAL TRPIN!

Stoji v parku v središču naselja. V bližini je pošta in krajevna skupnost. 




 

LOPACA – Spomenik NOB

Lokacija: Slovenija; Lopaca (V bližini je kava bar Jasmin - Lopaca 7d)
Avtor: Ni podatka.
Opis: V Lopaci je ob cesti spomenik z imeni 22 borcev in besedilom:

IZ SMRTI NOVA RAST ŽIVLJENJA KLIJE

IN MLADO CVETJE NA GROBEH BRSTI

SVOBODO NAM RODILA BORCEV KRI JE

NA VEKE V SLAVI NJIH SPOMIN ŽIVI







nedelja, 6. september 2015

nedelja, 18. januar 2015

ŠENTJUR – Vojna za Slovenijo

Lokacija: Šentjur
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na Mestnem trgu, nasproti objekta Mestni trg 5, v Šentjurju (v bližini kip Franja Malgaja) stoji spomenik, v spomin na dogodke med osamosvojitveno vojno, postavljen junija 2011.





sobota, 17. januar 2015

ŠENTJUR - Spomenik Franju Malgaju

Lokacija: Šentjur
Avtor: kipar Kiar Meško
Opis: Franjo Malgaj (1894—1919) se je rodil 10. novembra 1894 v Hruševcu pri Šentjurju. Njegov oče je ob bornem zaslužku železniškega delavca dal študirati vse sinove od svojih desetih otrok. Franjo, najmlajši, je iz šentjurske šole, ki zdaj nosi njegovo ime stopil v
nemško – slovensko gimnazijo v Celju, kjer so poučevali slovenski profesorji. Z docela nemške višje gimnazije se je prešolal v Kranj, nato v Pazin. Leta 1914, ko je izbruhnila vojna, je postal vojak 87. polka in je skozi šolo za rezervne oficirje poleti 1915 prispel na italijansko fronto. Ranjen v Doberdobu in povišan v praporščaka, se je nekaj časa zdravil v zaledju. Leta 1916 je Malgaj samoiniciativno s peščico vojakov v nočnem napadu osvojil strateško točko Monte Zebia, ki so jo Italijani iztrgali Avstrijcem (in s tem povzročili hude izgube celjskemu polku) in za ta podvig prejel najvišje odlikovanje – zlato medaljo za hrabrost in postal poročnik.

V začetku 1918 se je Malgaj vpisal na pravno fakulteto v Gradcu, vendar je v začetku novembra istega leta že v Celju, kjer je kot nadporočnik organiziral in prevzel varnostno službo na cesti in železnici, ker so se takrat velike množice vojakov z bojnim plenom in orožjem po razpadu habsburške države pomikale iz juga na sever. Novembra 1918 Antanta sklene premirje z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, vendar se kljub premirju v Celovcu pripravlja nemška vojska za Mežiško dolino. Tako je Narodni svet s Prevalj poslal kurirja v Celje, da poprosi vojaško poveljstvo za oboroženo pomoč in poišče Malgaja. Celje tedaj še ni imelo dovolj vojakov, zato je Malgaj zbral z bojišč vračajoče se vojake Šentjurčane, Teharčane in Savinjce. Četa je štela 40 mož, 4 oficirje in bila opremljena s štirimi strojnicami in odšla na pot 6. novembra. Malgaj je s svojo četo zavzel Mežiško dolino (23. novembra Pliberk, 30. novembra Velikovec, Podjuno z vednostjo Maistra, v istem času A.Lavrič Borovlje) in tako je bila vzpostavljena demarkacijska črta. Pozneje se je Koroški pisala usoda v Parizu in neugodni plebiscit za slovensko stran je določil mejo.

V letih 1918-19 je F. Malgaj v Velikovcu izdajal tudi list Jugoslovanski Korotan.

Malgaj je s svojo četo napravil postojanke na Tolstem vrhu nad Guštanjem in od tu krepko odbijali avstrijske napade. Vendar se je med njimi našel vojak izdajalec, ki je avstrijski stani izdal, da Malgajevi četi primanjkuje streliva (Malgaj je telefoniral v Dravograd, da jim primanjkuje streliva, avto je pripeljal čez eno uro, a žal prepozno). Ko se je tega dne, 6. maja 1919 popoldne okrog 14. ure Malgaj plazil na svoji postojanki skozi vejevje gozda, mu je eksplodirala ena ročnih granat, ki jo je nosil okrog pasu in ga usmrtila.

Tovarišem Malgajevega trupla ni bilo mogoče odpeljati s seboj, zato so ga potem Avstrijci spravili v Guštanj in ga tam pokopali, potem ko so mrtvo truplo javno zasramovali in opljuvali. Jeseni 1919 pa so njegovi sorodniki dali izkopati truplo in prepeljati na domače pokopališče v Šentjurju. 26. oktobra je bil slovesen pogreb ob mnogoštevilni udeležbi slovenske javnosti. Isti dan so tudi v vasi Hruševec pri Šentjurju na rojstni hiši odkrili junaku Malgaju spominsko ploščo.

Njegova rojstna hiša (Hruševec 39) je po znanem potresu pred leti utrpela poškodbe, hišo je zavaroval zavod za spomeniško varstvo, vendar so se dela nekje zataknila. V prenovljenem objektu naj bi v prihodnosti uredili spominsko sobo Franju Malgaju.

V letu 1924 je bil F. Malgaju odkrit zelo lep spomenik blizu mesta, kjer je padel junak, slavnosti se je udeležil tudi general Maister. Na spomeniku pa so bili napisani verzi Maistra-Vojanova: ˝O bratje jaz ne spim, le čakam vas, in čakam vas, da gremo skupaj črez Št. Vid med brate našo Zilo pit!˝


Na Mestnem trgu, nasproti objekta Mestni trg 10, v Šentjurju, stoji kip Franja Malgaja.

Svečano so ga odkrili septembra 1998. Izdelan je iz granita, ki je izredno trd material in ga je zaradi tega težko obdelovati. Avtor je gmoto vključil veliko simbolike. Vse skupaj je kot velika skala, ki ponazarja veličino Franja Malgaja, trdnost in pogum. Na vrhnjem delu je izklesan obraz, ki je obdelan do polovice. Druga polovica je ostala neobdelana, saj je s tem avtor poudaril, da Malgaj ni imel možnosti dozoreti in dočakati starosti. Njegov pogled je usmeril proti Koroški, kamor ga je vodila pot v boj za severno mejo našo domovine in kjer je pustil svoje mlado življenje.

Novembra 2010 so ob 116. obletnici Malgajevega rojstva ob njegovem kipu v Šentjurju postavili spominsko obeležje, ki ga krasijo tudi verzi Jožka Jagra, pesnika z Rifnika, ki jih je zapisal ob 20. obletnici borčeve tragične smrti:

Svobode dih gre čez zemljó,
a on, ki jo je najbolj ljubil,
ki vse je žrtvoval za njo,
se prvi v svȏbodno je zgrudil.


Avtorica dodatnega obeležja Jana Špendl, je s posegom želela ohraniti spoštovanje do že obstoječega dela in brez posegov vanj omogočiti ustrezno predstavitev verzov pesnika Jožka Jagra, hkrati pa poudariti mesto spomina na Malgaja, da bi ne bilo več zgolj ena od zelenic na trgu.

Nerjavno jeklo v materialu ne konkurira kamniti skulpturi in omogoča večizrazno podajanje hkrati. Zgornja linija jekla ilustrira našo severno mejo. »Prestreljene« črke v napisu in verzih ter mesto smrti Malgaja odsevajo krutost boja. Tako kot na spomeniku naravne oblike kamnitega podstavka, tudi linija severne meje na jeklu zmehča pojavnost materiala samega, ju poveže in poudari mehko pesniško plat sicer odločnega domoljuba.


Vir: Spletna stran Turističnega portala občine Šentjur
 





















 

petek, 16. januar 2015

PONIKVA – Spomenik NOB

Lokacija: Ponikva
Avtor: arhitekt marko Mušič
Opis: Novembra 2012 se je na Ponikvi odprlo prenovljeno vaško jedro. Več mesecev je namreč potekala temeljita prenova, ki je obsegala prenovo in ureditev trga, prestavitev spomenika NOB, ureditev družabne oaze s postavitvijo paviljona, ureditev starega obzidja in poti do pokopališča.

Spomenik je prestavljen na začetek vasi, na zelenico, pod pošto na naslovu Ponikva 24d. V njem je uporabljena spominska plošča iz leta 1952.

Vir. Kozjansko info



četrtek, 15. januar 2015

DRAMLJE - Spomenik padlim borcem in talcem

Lokacija: Dramlje
Avtor: Ni podatka.
Opis: Med osnovno šolo Dramlje in gasilski dom, ob cesti, je lepo urejen park s spomenikom padlim borcem in talcem. Odkrit je bil 22.7.1975.

Napis na kamnitem spomeniku:

O BORCI IN TALCI

V GROBOVIH TU SPITE

A V SRCIH SLOVENSKIH

NESMRTNI ŽIVITE
 


 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

sreda, 14. januar 2015

DRAMLJE – Doprsni kip narodnega heroja Miloša Zidanška Venclja

Lokacija: Dramlje (Šola ima naslov Dramlje 7a)
Avtor: Ni podatka.
Opis: Nova šola, odprta 17.8.1980, je bila poimenovana po drameljskem narodnem heroju in domoljubu Milošu Zidanšku (12.9.1909 – 7.2.1942). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so lokalni funkcionarji preklicali poimenovanje šole po njem. Od takrat se šola imenuje samo OŠ Dramlje, narodnemu heroju, ki ga v domačem kraju ne znajo ceniti, pa ostaja v spomin spomenik ob njej.

Bil je najmlajši izmed petih otrok, ki so se rodili v dninarski družini v Straži na Gori. Pri organizaciji odpora proti okupatorju je bil zelo aktiven, tako je junija leta 1941 postal član glavnega štaba narodno osvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov Slovenije (POS).

Do konca leta 1941 je sodeloval pri ustanovitvi večjih partizanskih enot na Štajerskem. Januarja 1942 je postal komandant Šercerjevega bataljona, kjer je 7. februarja istega leta padel v boju z Italijani. Po njem je bila poimenovana Zidanškova brigada.


Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1951. 

vir: Spletna stran osnovne šole Dramlje







ponedeljek, 10. december 2012

ŠENTJUR - Spomenik 132 žrtvam NOB in Franju Malgaju

Lokacija: Slovenija; Šentjur
Avtor: Glej opis.
Opis: Med kulturnim domom in Osnovno šolo Franja Malgaja Šentjur je spomenik 132 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Visok je 5,6 m, odkrili pa so ga leta 1956. Avtor kipa je akademski kipar Ciril Cesar.
Na južni strani je besedilo: Odšli ste v smrt, da mi živimo, da nam svobodni dan gori. Na veke vaš spomin slavimo, nesmrtnost vaša v njem živi.
Na zahodni strani je posvetilo Franju Malgaju: Iz krajev teh je vodil četo, za pravdo in svobodo vneto. In korotanske zemlje prag s krvjo posvetil je junak.
Na vzhodni strani so imena 132 žrtev.