Prikaz objav z oznako 1. bataljon VDV. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako 1. bataljon VDV. Pokaži vse objave

sobota, 25. maj 2013

DRGANJA SELA - Spomenik NOB

Lokacija: Slovenija; Drganja sela
Avtor: Ni podatka.
Opis: Med dva iz obdelanega kamna zgrajena stebra je vpeta spominska plošča z izpisanimi imeni 15 padlih partizanov in dveh žrtev druge svetovne vojne. Spomenik na ograjeni ploščadi je bil postavljen leta 1953 in stoji ob križišču sredi vasi, južno od cerkve.
Fotografirali smo maja 2013, oktobra 2013 pa je bil spomenik obnovljen.
Prispevek vaščanov Drganjih sel k osvobodilnemu boju je velik, saj je vas dala okoli 50 borcev. K temu je dodati še. da so bili vsi vaščani organizirani v Osvobodilni fronti.





Na nasproti spomeniku stoječem mladinskem domu, je spominska plošča padlim borcem.


četrtek, 14. februar 2013

PODTURN PRI DOLENJSKIH TOPLICAH - Spomenik NOB

Lokacija: Slovenija; Podturn pri Dolenjskih Toplicah
Avtor: Glej opis.
Opis: Pod gozdom, nad izvirom Radeščice v Podturnu, desno ob cesti, ki iz Podhoste pripelje v Podturn, tik ob gasilskem domu, stoji obeležje z dvema marmornima ploščama.
Na prvi je posvetilo padlim borcem 1. bataljona VDV, na drugi pa posvetilo trem mladim pionirjem.
Med njima je iz hrastovega debla izdelan spomenik z reliefom, zaključenim z izrezljanima glavama pionirja in pionirke. Leta 1981 so ga izdelali učenci Zavoda za slušno in govorno prizadete iz Ljubljane, po zamisli medvojnega pionirja Jožeta Bučarja (Malnarjevega) iz Dolenjskih Toplic.

Pripoved Jožeta Avguština iz Kočevskih Poljan, enega od dveh preživelih pionirjev.
Pionirji iz Poljan in Podturna, pet nas je bilo, smo se vračali iz mlina v Dolnjem Kotu s polnim vozičkom moke. Namenjena je bila partizanskim bolnišnicam. Težki tovor smo vlekli izmenoma. Med Dvorom in Sotesko sva s Tisovčevim Francijem nekoliko zaostala. Nenadoma je strahovito počilo. Trojica pred nami je naletela na mino, vsi so bili na mestu mrtvi. Oba s Francijem sva bila težko ranjena in sva se z zadnjimi močmi privlekla do prvih hiš. Od tam so naju odpeljali v bolnišnico v Novo mesto, ki so jo nadzirali Italijani. Po zdravljenju so naju nameravali poslati v koncentracijsko taborišče, a je Italija prej kapitulirala in sva lahko odšla domov. Posmrtne ostanke najinih treh prijateljev so pokopali na domačih pokopališčih.

Vir: Knjiga: Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas; Izdalo Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu