petek, 14. november 2014

VOJSKO PRI IDRIJI - Partizansko grobišče Vojščica

Lokacija: Slovenija; Vojsko pri Idriji
Avtor: arhitekti Edvard Ravnikar, Savin Sever, Milko Kožar

Opis: Pokopališče je obdano z nizkim zidom in ima nagrobne kamne v obliki svinčenk. Na svinčenkah so imena pokopanih. Med njimi so tudi neznani borci in narodni heroj Anton Šibelja – Stjenka.
Skupaj je pokopanih 305 borcev NOV, padlih v nemški ofenzivi aprila 1945.
Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Pokopališče je locirano okoli 250 m od hiše Vojsko 78.

Narodni heroj ŠIBELJA, Anton – Stjenka
Rojen: 21. april 1914, Tomačevica, umrl: 1. april 1945, Gorenja Trebuša, Gačnik

Rodil se je očetu Antonu in materi Leopoldi Švara. Osnovno šolo je obiskoval v Komnu. Leta 1929 je odpotoval k sestri v Trst, kjer se je izučil za ključavničarja in se zaposlil v ladjedelnici v Miljah. Leta 1935 je bil vpoklican v italijansko vojsko, ker pa je bil že tretji sin, ki je služil vojsko, so ga po šestih mesecih odpustili. Zaradi sodelovanja v delavskem gibanju in organizaciji TIGR so ga italijanske oblasti preganjale in večkrat tudi zaprle. V priporu je bil tudi sočasno z nekaterimi kasnejšimi obsojenci prvega tržaškega procesa, ker pa mu krivde niso mogli dokazati, so ga leta 1941 izpustili. Čeprav je bil neprestano pod nadzorom policije, je s pomočjo orožja iz prve svetovne vojne, ki ga je tudi sam zbiral in popravljal, vojaško usposabljal kraško mladino. Leta 1941 se je povezal z NOB in postal član OF. S skupino kraških mladeničev je po Krasu opravljal sabotažne akcije proti okupatorju – italijanskim fašistom, na železniških progah in električnih napeljavah. Junija 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko, a se je 26. junija 1942 pridružil Vipavski četi v spodnji Vipavski dolini. Avgusta 1942 je osnoval Kraško četo in postal tudi njen vodja. Kraška četa se je leta 1943 priključila Primorskemu odredu. Postal je poveljnik bataljona, zatem poveljnik 3. in nato 4. bataljona Kosovelove brigade in decembra 1943 namestnik poveljnika novega Južnoprimorskega odreda. Vodil je več sabotažnih akcij, med katerimi je najbolj znan napad na motorizirano kolono (2. februar 1944) v Dovcah med Branikom in Komnom, v katerem je padlo 31 nemških policistov in 50 italijanskih fašistov. Maja 1944 je postal poveljnik Kosovelove brigade. Junija 1944 je bil ranjen med boji v Baški grapi in po okrevanju je postal poveljnik Dolomitskega odreda. Ko je bil odred kasneje razformiran, je postal vodja partizanskih delavnic IX. korpusa in dosegel čin majorja. Znan je tudi po svojih orožarskih izumih. Padel je med boji z Nemci nad Gačnikom. 14. decembra 1949 je bil proglašen za narodnega heroja. V Tomačevici, na njegovi rojstni hiši, je postavljena spominska plošča in na Trstelju je po njem poimenovana planinska koča. V Komnu so mu postavili spomenik in po njem tudi poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo.
Vir: primorci.si







Ni komentarjev:

Objavite komentar