KOČEVJE – Šeškov dom (Zbor odposlancev Slovenskega naroda)

Lokacija: Slovenija; Kočevje

Opis: Kočevje je imelo pomembno vlogo med NOB. Maja 1941, mesec dni po italijanski zasedbi mesta, je bil ustanovljen okrajni odbor OF. Narodno zavedni slovenski rudarji in delavci, s katerimi je sodeloval prof. Jože Šeško, so marca 1942 množično odšli v partizane. Italijani so 28. aprila 1942 po izdaji v Konca vasi ujeli več članov okrožnega komiteja KPS, med njimi tudi Jožeta Šeška. Ustrelili so ga 11. maja 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije sta 9. septembra 1943 prišla v Kočevje okrožni odbor OF in Zapadno-dolenjski odred, Kočevje pa je postalo središče obsežnega osvobojenega ozemlja v tem delu Slovenije. 12. septembra 1943 je bila v Kočevju ustanovljena 9. slovenska narodnoosvobodilna brigada.

Od 1. do 3. oktobra 1943 je v nekdanjem Sokolskem domu, zdaj Šeškovem domu, zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda. Sprejel je vrsto pomembnih sklepov in izvolil 120-članski slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) ali vrhovni plenum OF. Kot SNOO je bil najvišje oblastno, kot vrhovni plenum pa najvišje politično telo. Dvorano, v kateri je bil zbor, so leta 1993 obnovili; ohranjen je napis nad odrom: »Narod si bo pisal sodbo sam.« V kinodvorani je bila 9. in 10. oktobra 1943 sodna obravnava proti ujetim voditeljem bele in plave garde, ki so jih zajeli na Turjaku in v Grčaricah po kapitulaciji Italije; 16 obtožencev je bilo obsojenih na smrtno kazen, štirje na prisilno delo, eden pa je bil oproščen.

Mesto je bilo svobodno do 28. oktobra 1943, ko so ga v veliki ofenzivi zavzeli Nemci. Enote NOV so se pravočasno umaknile pred premočnim sovražnikom. Nemci so nadaljevali nasilje, ki so ga nad prebivalstvom izvajali že Italijani. 8. decembra 1943 je XIV. divizija napadla Kočevje. V tridnevnih bojih je zasedla celotno mesto, razen Auerspergovega gradu, v katerega so se umaknili Nemci. Obkoljeni sovražnik je po radijski zvezi priklical pomoč. Močne oklepne enote so jih ob podpori bombnikov rešile zadnji hip. V bojih je padlo 60 borcev NOV, med njimi tudi komandant XIV. divizije Mirko Bračič. Ker je bilo Kočevje pomembna strateška točka v nemški operacijski coni »Jadransko primorje«, so ga zasedli z močnimi enotami. Novembra 1944 so skoraj vse enote 7. korpusa ob podpori zavezniškega letalstva napadle mesto, vendar ga niso mogle zavzeti. Med NOB je bilo Kočevje 22-krat bombardirano, 80 odstotkov hiš pa je bilo požganih in porušenih. Mesto je 4. maja 1945 osvobodila Gubčeva brigada.

Sedaj je v objektu muzej, ki je odprt od ponedeljka do petka od 7 do 15 ure.