ponedeljek, 30. junij 2014

LJUBLJANA - Spominska plošča štirim padlim med NOB v Vižmarjah

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Kamnosek Bojan Novak.
Opis: Pokončna pravokotna kamnita plošča, z vbočeno ploskvijo in vklesanim posvetilom, je vzidana na hiši, v kateri so v letih 1944 in 1945 padli štirje aktivisti OF.
Plošča je bila leta 1956 vzidana na jugozahodni fasadi hiše, Vižmarska pot 22.




nedelja, 29. junij 2014

LJUBLJANA - Spominska plošča ustanovitvi komiteja KPS v Tacnu

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Arhitekt Vlasto Kopač.
Opis: Pravokotna kamnita plošča, s posnetimi vogali in vklesanim napisom, je pritrjena na Novakovi hiši, v kateri je bil oktobra 1940, ustanovljen rajonski komite KPS.
Plošča je bila leta 1980 pritrjena na obcestni fasadi stavbe Pločanska 3, prej Tacen 85.


 

sobota, 28. junij 2014

LJUBLJANA - Grobišče padlih v NOB v Dravljah

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Albert Sušnik.
Opis: Nad večjo pravokotno grobno površino se dviga visok kamnit obelisk s ploščo, na kateri je vklesano posvetilo F. Bevka. Ob stebru so poševno ležeče štiri plošče z vklesanimi imeni padlih.
Grobišče leži sredi draveljskega pokopališča, za kapelico.
Vhod v pokopališče poteka mimo stare cerkve in nove cerkve Kristusovega učlovečenja, kateri stojita na ovinku Vodnikove ceste v Dravljah, v bližini križišča s Korenčanovo ulico.







petek, 27. junij 2014

LJUBLJANA - Spomenik v NOB padlim kolesarjem

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na okroglem betonskem stebru je vdelana pokončna kamnita plošča z vklesanimi imeni. Spomenik je posvečen vsem v NOB padlim kolesarjem.
Spomenik je bil odkrit 1952 in postavljen na sedanjo lokacijo 1978. Stoji na tlakovani ploščadi severno od šole Valentina Vodnika, Adamičeva ulica 16, nasproti tržnice.







četrtek, 26. junij 2014

LJUBLJANA - Spominsko znamenje Marjanu Majcnu

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Kamnosek Alojz Selan.
Opis: Znamenje, sestavljeno iz treh različno visokih stebrov z belo kamnito napisno ploščo, je posvečeno aktivistu Marjanu Majcnu, ki je padel na tem kraju avgusta 1941. V prvotni obliki je bilo odkrito leta 1948 in preurejeno leta 1983.
Znamenje stoji ob odcepu Sternenove ulice s Tugomerjeve ulice.






sreda, 25. junij 2014

LJUBLJANA - Spomenik padlim v NOB v Šentvidu

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Glej opis.
Opis: V parku stoji visok kamnit obelisk (A. Bitenc) z vklesanim posvetilom in imeni talcev ter bronastim kipom Zmage (B. Pengov) na vrhu. Na dveh kamnitih ploščah so vklesana imena padlih domačinov. Vmesni prostor zapolnjujejo manjši, kvadratni stebrički.
Spomenik je bil postavljen 1949 in kasneje preurejen. Stoji v parku med Celovško cesto in Prušnikovo ulico, nasproti objekta Prušnikova 116.






torek, 24. junij 2014

LJUBLJANA - Spomenik zamolčanim žrtvam v Šentvidu

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Cerkev sv. Vida stoji pred pokopališčem v jedru Šentvida na Prušnikovi cesti. Leta 1991 so šentviški župljani postavili spominsko obeležje zamolčanim žrtvam. Tako so na stebra zunanjega oboka pritrjene temne kamnite plošče z imeni zamolčanih žrtev. Deljene so s svetlejšim kamnom z zlatim ornamentom.



ponedeljek, 23. junij 2014

LJUBLJANA - Spomenik v NOB padlim delavcem podjetja ECŽ

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Arhitekt Dušan Krapež.
Opis: Kvadrast kamnit steber s pritrjeno pokončno kovinsko ploščo z reliefnimi imeni padlih in okroglim bronastim slovenskim grbom nad njo je posvečen v NOB padlim delavcem podjetja Električne cestne železnice.
Spomenik je bil postavljen leta 1946 in stoji na urejeni ploščadi, pred stavbo nekdanjega podjetja Viator-Mestni promet (LPP), Celovška cesta 160, v Šiški.





nedelja, 22. junij 2014

LJUBLJANA - Spomenik Svobode v Šiški

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Arhitekt Vinko Glanz (spomenik) in kipar Anton Sigulin (kip)
Opis: Spomenik sestavljata visok piramidast slop, zidan iz kamnitih kvadrov, in bronast kip Svobode na kamnitem podstavku.
Spomenik stoji na ploščadi pred bencinsko črpalko, Celovška 148.





 

petek, 20. junij 2014

LJUBLJANA – Spominska plošča Tonetu Čufarju

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na stransko fasado večstanovanjskega objekta, Prušnikova ulica 3, je pritrjena svetla, kamnita, spominska plošča. Označuje bližino kraja, kjer je padel Tone Čufar.
Po njem se imenujejo osnovne šole v Ljubljani, Jesenicah in Mariboru ter gledališče na Jesenicah.
Ploščo so leta 1972 (ob 30 letnici smrti) odkrili učenci osnovnih šol, ki nosijo njegovo ime.

Tone Čufar, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, * 14. november 1905, Jesenice, † 11. avgust 1942, Ljubljana.

Otroštvo je preživljal kot pastir pri svojem stricu v planinah okrog Bohinjske Bele, kamor sta ga zaradi slabega zdravja poslala starša. Zaradi pastirstva in izbruha prve svetovne vojne ni mogel redno obiskovati šole, je pa na paši veliko bral. Po vojni se je izučil za mizarja.
Med vajenskim obdobjem se je včlanil v izobraževalno društvo narodne socialistične mladine Bratstvo in delavsko prosvetno društvo Svoboda. Po končanem vajenstvu se je vpisal v dveletno mizarsko obrtno šolo v Ljubljani in pogosto obiskal gledališče. Šolo je zaključil in se vrnil na Jesenice, se zaposlil kot tovarniški mizar in nadaljeval s pisateljevanjem in delovanjem pri delavskem prosvetnem društvu.
Leta 1929 je postal član SKOJ in dve leti kasneje član Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1932 je postal član Kluba slovenskih socialnih pisateljev in se odločil, da se bo preživljal kot pisatelj, kar je zaradi nerednih honorarjev pomenilo skromno življenje. Bil je izdajatelj, urednik in novinar. Leta 1936 so ga zaradi naprednega delovanja v delavskemu gibanju aretirali in v Ljubljani zaprli. Iz ljubljanskih zaporov so ga preselili v Beograd, kjer je prestal enoletno zaporno kazen, pol leta v samici in pol leta v beograjskem političnem zaporu Glavnjači. Po izpustitvi je za pet let izgubil državljanske pravice.
Preselil se je v Maribor, kjer je prijateljeval z mariborsko učiteljico Silviro Tomasini. Za tri leta se je zaposlil pri časopisu Toti list. Leta 1940 je bila Tomasinijeva premeščena v Kosovsko Mitrovico. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne jo je imel namen za dalj časa obiskati, a mu je to preprečila okupacija Jugoslavije. Tako je dočakal prihod Nemcev v Mariboru. Kmalu po razdelitvi Dravske banovine je pobegnil v Ljubljano, ki so jo zasedli Italijani, saj je tam pričakoval manj napetosti.
Takoj po prihodu v Ljubljano se je vključil v Osvobodilno fronto, bil je dejaven na kulturnem in obveščevalnem področju. Izvedel je, da je njegov brat v partizanih padel nekje na Mežakli in da so starše izselili na Bavarsko ter v začetku leta še novico, da je Gestapo aretiral Silviro Tomasini. Kmalu za tem so italijanske oblasti v Ljubljani aretirale tudi Toneta Čufarja in ga poslale v furlansko koncentracijsko taborišče Gonars. 10. avgusta 1942 so Italijani Čufarja skupaj s sojetniki iz Gonarsa prepeljali v Šentvid pri Ljubljani, da bi jih predali Nemcem. Pri predaji je v jutranjem mraku s tovornjaka kot zadnji stopil Čufar in poskušal pobegniti, pri čemer so nanj streljali in ga smrtno ranili. Tri dni pozneje, v noči s 13. na 14. avgust 1942, je Gestapo pod poveljstvom SS-Hauptsturmführerja Hausdinga v Kosovski Mitrovici ustrelil tudi Silviro Tomasini.


LJUBLJANA - Doprsni kip Hinka Smrekarja

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Kipar Ciril Cesar.
Opis: Kamnito, kubistično oblikovano doprsje v Gramozni jami ustreljenega slikarja Hinka Smrekarja (1883-1942), postavljeno na visokem in ozkem kamnitem stebru, je bilo odkrito leta 1958.

Po pričetku druge svetovne vojne na Slovenskem so ga na uličnem pohodu konec septembra leta 1942 ujeli fašisti. Smrekar je bil brutalno zasliševan in naglo ustreljen 1. oktobra istega leta v ljubljanski Gramozni jami. Znancev in prijateljev res ni bilo na pogrebu, a drugi dan je bil njegov grob že ves pokrit s cvetjem. V Jutru je Elko Justin objavil svojstven nekrolog svojemu prijatelju: nad siromašno krsto, ki je bila zabita z enim samim tesanim plohom, se zgrinja prelomljena smreka, čez napisni trak z besedo "konec" pa leži prevrnjena črka R - dokaj umljiv rebus Smrekarjevega imena. V oktobru 1942 je bila novica o smrti objavljena v ilegalnem "Slovenskem poročevalcu".

Spomenik stoji na zelenici pred istoimensko osnovno šolo, Gorazdova ulica 16.





četrtek, 19. junij 2014

LJUBLJANA – Doprsni kip dr. Petra Držaja

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Doprsni kip dr. Petra Držaja stoji v avli bolnice, ki nosi njegovo ime. (Vodnikova cesta 62, 1000). Bolnica je del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Peter Držaj, slovenski partizanski zdravnik, * 26. marec 1913, Stična, † 25. december 1944, Češnjice v Tuhinju.

Držajeva velika zasluga je, da je v partizanih organiziral zdravniško službo, ki je skrbela za ranjene tovariše in za zdravje partizanske vojske.

Po končanem študiju in odsluženi vojski se je oktobra 1939 zaposlil kot sekundarij v bolnici za duševne bolnike v novem Celju. Ob koncu leta 1940 je bil dr. Peter Držaj poklican na orožne vaje v Škofjo Loko, kjer je ostal vse do razpada jugoslovanske vojske. Ni se več vrnil domov. Odšel je v Ljubljano in se zaposlil na psihiatričnem oddelku Poljanski nasip. Skupaj z dr. Kanonijem, dr. Komadino in drugimi naprednimi zdravniki je delal v zdravniškem odboru OF. Ko zdravnik je pomagal v borbi proti okupatorju vse do leta 1942, ko so ga Italijani zaprli. Takoj po vrnitvi iz Italije je odšel v partizane. Bil je sanitetni referent 6. brigade, pozneje sanitetni referent 18. divizije in nazadnje 4. operativne cone na Štajerskem.

Dr. Peter Držaj je preko štaba IV. operativne cone dajal navodila in organiziral razne tečaje za zdravnike in bolničarje. Na žalost pa njegova uspešna dejavnost ni trajala dolgo, saj je 25. 12. 1944 padel v vasi Češnjica v Tuhinjski dolini, ko je v vasi iskal hrano za ranjence.