sreda, 30. april 2014

LJUBLJANA - Spomenik padlim v NOB na Poljanah

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Arhitekt Jože Dobrin.
Opis: Spomenik v obliki kamnitega stebra s konkavnima stranskima ploskvama, z vklesanim posvetilom Ceneta Vipotnika in imeni žrtev na obeh straneh. Postavljen je bil leta 1967 in je posvečen v NOB padlim prebivalcem Poljan.
Spomenik stoji v manjšem parkovnem nasadu vzhodno od parkirišča med šolskimi poslopji na Poljanski cesti; to je Visoka šola za zdravstvo, dijaški dom, nasproti Srednje trgovske šole na naslovu Zdravstvena pot 5.






torek, 29. april 2014

LJUBLJANA - Spomenik narodnemu heroju Tonetu Tomšiču

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Kipar Boris Kalin.
Opis: Spomenik Tonetu Tomšiču se nahaja na križišču Zemljemerske in Kumanovske ulice na Poljanah pred Osnovno šolo Poljane, ki je bila nekaj časa poimenovana po Tomšiču.

Ta spomenik, izdelan v
slogu socialističnega realizma leta 1957, je prvi spomenik, posvečen individualnemu narodnemu heroju v Ljubljani in je v nadnaravni velikosti.

Spomenik je bil leta 2003 razglašen za kulturno dediščino lokalnega pomena.

Slovenski komunist, prvoborec, partizan in narodni heroj Tone Tomšič – Gašper se je rodil 09. junija 1910 v Trstu.

Družina Toneta Tomšiča (oče Mihael, mati Ivanka) je izhajala iz
vasi Bač pri Knežaku. V Trstu so živeli v predmestju Rojan. Oče Mihael je bil zaposlen kot železničar. Po 1. svetovni vojni so se izselili in od takrat živeli v Ljubljani. V družini je bilo sedem otrok, od tega sta dva umrla kot otroka.

Gimnazijo je Tone obiskoval na Ptuju in v Ljubljani, kjer je leta 1930 maturiral. Pravo je študiral v Ljubljani in v Zagrebu. Že od leta 1928 je bil član SKOJ–a in nato CK KPS. V kraljevini Jugoslaviji je bil zaradi političnega delovanja večkrat zaprt, zato je že pred drugo svetovno vojno odšel v ilegalo. Po italijanski okupaciji je postal organizacijski sekretar CK KPS.

Decembra 1941 ga je skupaj z ženo Vido Tomšič, ki je bila tudi ilegalna aktivistka, aretirala italijanska policija. Zasliševali in mučili so ga italijanski in nemški
okupacijski organi v Ljubljani in v Begunjah. Pred italijanskim vojnim vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na smrt in 21. maja 1942 ustreljen v Gramozni jami v Ljubljani.

Za narodnega heroja Jugoslavije je bil proglašen
25. oktobra 1943. Pokopan je v grobnici herojev v Ljubljani.

Tonetu in Vidi Tomšič se je v ilegali avgusta 1941 rodil sin, ki so mu pri ilegalnem krstu dali ime
Mihael Gabrijel Tomšič. Do polnopravnosti sodbe staršem je sina skrivala mreža sodelavcev Osvobodilne Fronte.

Že 23. julija 1942 je bila po njem imenovana na novo ustanovljena 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«.

Po Tonetu Tomšiču je imenovan Akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki je ime ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije.

Alenka Nedog: Tone Tomšič - oris življenja in revolucionarnega delovanja, Zavod »Borec«, Ljubljana, 1969





ponedeljek, 28. april 2014

LJUBLJANA - Spomenik talcem v Ulici talcev

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Kipar Karel Putrih, arhitekt Ludvik Tomori.
Opis: Spomenik sestavljajo bronasti kip talca na podstavku, z verzi Otona Župančiča in prostostoječa stilizirana vaza z ročaji, ki služijo za obešanje vencev. V talnih ploščah so napisana imena ustreljenih talcev.
Impresiven je realističen prikaz zarezanosti bodeče žice v telo.

Prvi javni povojni spomenik v Ljubljani, stoji na robu Ulice talcev, nasproti hiše Ulica talcev 2.

Napis:

POSTOJ
KDOR MIMO GREŠ
TA KRAJ JE SVET
IZPRAN KRVI JE
MUČENIŠKE SLED
TODA DOMISLI
STRAŠNEGA SE DNE
IN MRTVA SKALA
RDEČ POŽENE SVET

























nedelja, 27. april 2014

LJUBLJANA – Spominska plošča padlim na gradu

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na svetli, kamniti, spominski ploščo so napisana imena padlih borcev in umrlim v internaciji. Plošča je pritrjena na zid ljubljanskega gradu pri vhodu.


Fotografije so bile posnete pred žledom, ki je prizadel Slovenijo, februarja 2014.



Razgled na Ljubljano.


sobota, 26. april 2014

LJUBLJANA - Spomenik kmečkim uporom

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Kipar Stojan Batič, arhitekt Vladimir Braco Mušič.
Opis: Spomenik, 5 m visoka bronasta skulptura upornikov s kmečkim orodjem, stoji na nizkem kamnitem podstavku s posvetilom. Odkrit leta 1974, ob 400-letnici kmečkih uporov.
Spomenik stoji na grajskem griču, na utrjeni razgledni terasi južno od gradu, ob lipniku.

Fotografije so bile posnete pred žledom, ki je prizadel Slovenijo, februarja 2014.

 







 

petek, 25. april 2014

LJUBLJANA - Spomenik padlim v NOB na Prulah

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Arhitekt Boro Rotovnik, kipar Boštjan Putrih.
Opis: Na šest metrov visokem kamnitem kvadru, vrh katerega je pritrjena bronasta dopasna figura talca z zvezanima rokama, so vklesana imena Prulčanov, padlih v NOB. Spomenik je bil odkrit leta 1981 in stoji na tlakovani ploščadi s hortikulturno urejeno okolico zahodno od odcepa Tesarske ulice s Prijateljeve ulice.





četrtek, 24. april 2014

LJUBLJANA – Spomenik ilegalni ciklostilni tehniki Galicija

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Arhitekt Vlasto Kopač.
Opis: Na pokončnem kamnitem kvadru je spredaj pritrjena okrogla tonalitna plošča z vklesanim napisom. Spomenik, postavljen leta 1979, je posvečen ilegalni ciklostilni tehnniki Galicija, ki je v letih 1932-1934 delovala v bližnji Ogrinovi hiši. Spomenik stoji na zelenici ob odcepu Prijateljeve ulice z Gruberjevega nabrežja.
Februarja 1932 je tedanje začasno pokrajinsko vodstvo pričelo izdajati ilegalni list Rdeči prapor. Tiskala ga je Galicija, ilegalna ročna tiskarna, postavljena v prostorih stavbe, ki je bila last mojstra Ogrina, na današnji Prijateljevi 15. Ta tiskarna je doživljala še vse tisto vzdušje in okoliščine, ki so zahtevale od tedanjih partizanskih kadrov skrajno previdnost in požrtvovalnost kot je podobno veljalo za vse partijske tiskarne s ciklostilno tehniko v Sloveniji. Konspiracija je zahtevala, da je le manjše število tedanjih članov ljubljanske partijske organizacije vedelo, kje je tehnika. Razmnoževalci gradiva spet niso vedeli, kdo je sestavke napisal in od kod prihaja potreben material za delovanje tiskarne. Vedeli niso niti v kateri smeri in kam odhajajo proizvodi njihovih rok. Tiskarno je vodil Oskar Kovačič. Pomembno vlogo pa so odigrali tudi Fedor Kovačič, Marica Ogrinova, Tone Tomšič, Boris Vojnilovič, Mirko Kramar, Milan Goršič, Boris Kraigher, Vladimir Krivic in še nekateri.

Vir: članek v Dogovorih: Spominsko obeležje




sreda, 23. april 2014

LJUBLJANA - Doprsni kip narodnega heroja Oskarja Kovačiča

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Kipar Tone Logonder.
Opis: V zgornjem delu kvadrastega kamnitega stebra je doprsna upodobitev aktivista OF in narodnega heroja Oskarja Kovačiča, pod njo pa vklesan napis.
Kip je bil odkrit leta 1965 in stoji na zelenici pred osnovno šolo Oskarja Kovačiča na Rakovniku, Dolenjska cesta 20.

Oskar Kovačič, predvojni član Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije, aktivist Osvobodilne fronte in KPS, sekretar PK KPS za Trst in Slovensko primorje, narodni heroj Jugoslavije, * 27. oktober 1908, Sv. Lucija (sedaj Most na Soči), † 31. januar 1944, Ljubljana.

Rodil se je v družini kmeta Lucijana in gospodinje Emme Kovačič (rojene Buzzini) v Sv. Luciji (sedaj Most na Soči). Zaradi fašističnega nasilja se je družina preselila v Ljubljano, kjer je končal realko. Kot študent geodezije na Univerzi v Ljubljani je leta 1931 postal član KPJ. Med leti 1931-1934 je vodil ilegalno pokrajinsko tehniko KPJ za Slovenijo, bil 1934 aretiran in obsojen na 18 mesecev zapora, ki ga je prestal v Sremski Mitrovici. Po prihodu iz zapora je sodeloval pri organiziranju stavk in pripravah na ustanovni kongres KPS na Čebinah, kjer je bil izbran za člana CK KPS. 7. februarja 1940 je bil ponovno aretiran in poslan na prestajanje kazni v Bilećo. Na seji KPS 22. junija 1941, oziroma OF 29. junija 1941 je bil imenovan za člana Glavnega poveljstva Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Na predlog Toneta Tomšiča je bil predlagan za organizatorja vstaje na Primorskem, kamor je odšel julija ali avgusta 1941. Tu je navezal stike predvsem z mladimi pripadniki Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ki so pred vojno študirali v Jugoslaviji. Zveze je imel tudi v Istri in s slovenskimi študenti v Padovi ter člani Komunistične partije Italije. Njegovo ilegalno ime je bilo Toni, v Istri tudi Anton Koren. V Trstu ga je fašistična policija 10. decembra 1941 aretirala. Zaradi organiziranja partizanov in vojaškega podpiranja sovražnikov je bil 17. septembra 1942 obsojen na 30 let zapora. Najprej je bil zaprt v kraju Castelfranco Emilia, kjer je zbolel za tuberkulozo. Zaradi bolezni so ga premestili na otok Pianosa (Tremitsko otočje), kjer pa se je bolezen še poslabšala. Po posredovanju Mednarodnega Rdečega križa je bil še pred kapitulacijo Italije v spremstvu stražarjev prepeljan v Ljubljano, kjer je dan ali dva ležal doma, nato pa je bil premeščen v Leonišče, kjer je 31. januarja 1944 umrl. Za narodnega heroja je bil razglašen 20. decembra 1951. V kraju Prodol v hrvaški Istri so mu postavili spominsko ploščo. Po njem je poimenovana tudi osnovna šola v Spodnjih Škofijah. Tam so mu tudi postavili spomenik, ki ga je ustvaril kipar Jože Pohlen.

Viri: Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

 




torek, 22. april 2014

LJUBLJANA - Spomenik padlim v NOB na Dolenjski cesti

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: Arhitekt Edvard Mihevc.
Opis: Na manjši tlakovani ploščadi stoji nizek kamnit steber, na katerem trije stilizirani zmaji nosijo skledasto posodo. Spomenik je bil postavljen leta 1956 in je posvečen v NOB padlim okoličanom.
Spomenik stoji pred poslopjem Strelske zveze Slovenije (bivše vojaško strelišče), Dolenjska cesta 11.