ponedeljek, 30. april 2012

LESKOVEC PRI KRŠKEM - Doprsni kip Milke Kerin

Lokacija: Slovenija; Leskovec pri Krškem
Avtor: Glej opis.
Opis: Bronast doprsni kip narodne herojke Milke Kerin iz Velikega Podloga, postavljen na pokončnem kvadrastem betonskem podstavku z napisom iz kovinskih črk. Odkrit je bil 1976, doprsje je delo Vladimire Štoviček.
Kip stoji v parku pred vhodom v osnovno šolo v Leskovcu (prej OŠ Milke Kerin), Pionirska cesta 4.
Ljudmila Kerin, s
psevdonimoma Milka in Pohorska, slovenska partizanka in narodna herojinja Jugoslavije,
*
1. januar 1923, Veliki Podlog, † 31. julij 1944, Ljubno (padla v boju).
Predvojno življenje:
Družina Kerin je imela kmetijo v Velikem Podlogu, oče pa je umrl mlad, zaradi česar se je družina težko preživljala. Milka, kot so Ljudmilo klicali domači, je
osnovno šolo obiskovala v rodnem kraju, štiri razrede meščanske šole pa je dokončala v Krškem. Po končanem šolanju je ostala doma na kmetiji, kjer je pomagala materi pri vzgoji štirih bratov in sester.
Še pred izbruhom
druge svetovne vojne v Sloveniji se je Milka povezala z revolucionarjem Francom Packom, njuno sodelovanje pa se je še poglobilo po njegovem povratku iz Koncentracijskega taborišča v Bileći. Pacek je Milko začel vpeljevati v politično dejavnost, skupaj pa sta po izbruhu sovražnosti v letu 1941 predstavljala osrednji figuri organizacije narodno-osvobodilnega gibanja v Krškem in njegovi okolici.
Druga svetovna vojna:
Po tem, ko je okupator razbil ilegalno skupino članov
KPJ in SKOJa v Krškem ter jih večino postrelil kot talce, je 30. julija 1941 Milka Kerin s Francom Packom prebegnila preko takratne nemško-italijanske meje in se umaknila na Dolenjsko. Nekaj časa sta preživela v partizanskem taboru Novomeške čete na Gorjancih, nekaj časa pa na položajih na Frati.
Iz Novomeške čete, ki je imela konec oktobra svoj tabor na
Brezovi Rebri, sta se premaknila na Kozjansko, da bi stopila v stik s Štajerskim bataljonom. 26. oktobra 1941 je bila partizanska patrulja izdana, Milka pa je takrat padla v roke Nemcem. Iz Kozjega je bila s policijske postaje kasneje prepeljana v sodnijski zapor v Krškem, od tam pa 12. decembra 1941 v sodnijski zapor v Mariboru. Od tam je bila 7. januarja 1942 premeščena v taborišče Bori. 28. aprila 1942 je bila z večjo skupino zapornikov izpuščena. Preselila se je k sestri v Slovenj Gradec, kjer je ostala pol leta, nato pa je morala oditi k materi, ki so jo pred tem nasilno preselili v Erenfridersdorf v Nemčijo.
Že 2. avgusta 1942 je Ljudmila odpotovala v
Ruše in se s pomočjo skupine SKOJevk pridružila Ruški četi. S četo je sodelovala v bojih po Pohorjem 3. novembra 1942 pa se je četa pridružila Pohorskemu bataljonu. Kerinova je postala sekretarka celice v 1. četi, kasneje pa politdelegat ženskega voda. 3. decembra 1942 je bataljon v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju napadel nemško policijsko postajo, pri čemer je bil težko ranjen komisar Druge grupe odredov Dušan Kveder - Tomaž. Kerinova je bila naslednji dan kot bolničarka dodeljena skupini, ki je z ranjenim komisarjem prebila obroč. V Škalskih Cirkovcih je tako pozimi v sanitetnem bunkerju skrbela za Dušana Kvedra in ni sodelovala v poslednjem boju Pohorskega bataljona 8. januarja 1943 na Osankarici.
Na začetku marca 1943 se je Milka vrnila v operativno enoto. Na
Limbarski gori se je priključila Zasavskemu bataljonu, od koder je maja 1943 odšla v Savinjski bataljon Kamniško-zasavskega odreda. Tam je bila najprej vodnica, nato pa komisarka bataljona. V drugi polovici junija 1943 je odšla na Pohorje, kjer se je pridružila 2. Pohorskemu bataljonu.
Pred
kapitulacijo Italije se je na Dolenjskem močno povečalo število partizanskih enot. Sredi avgusta 1943 se je od 2. Pohorskega bataljona zato odcepila večja skupina, ki se je priključila 6. SNOB »Slavko Šlander«. Med temi borci je bila tudi Milka Kerin, ki pa se z brigado ni prebila preko Save na Dolenjsko, temveč je ostala v Pokrajinskem komiteju KPS.
17. oktobra 1943 je Kerinova kot delegatinja štajerskih žena-bork na
1. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču nastopila kot govornica v imenu štajerskih partizank in aktivistk.
Po ustanovitvi
11. SNOB, 8. januarja 1944, se je Milka Kerin ponovno vrnila na Pohorje. Postala je namestnica komisarja 1. bataljona. Še posebej se je v boju izkazala v bitki med 30. aprilom in 1. majem 1944, ko je 11. SNOB Miloša Zidanška v sklopu operacij 14. divizije na Štajerskem uničila nemško postojanko v Mislinji.

LESKOVEC PRI KRŠKEM - Spomenik padlim v prvi svetovni vojni

Lokacija: Slovenija; Leskovec pri Krškem
Avtor: Nimam podatka.
Opis: Kamniti obelisk je obdan s stebriči, na njem pa so vklesana imena padlih. Leta 1995 je bila dodana plošča z napisom, posvečena vsem izgnancem druge svetovne vojne, ki so umrli v tujini.
Spomenik stoji ob cerkvi Žalostne Matere Božje.






nedelja, 29. april 2012

RADEŽ- Spomenik padlim kurirjem kurirske postaje TV S-5 v Radežu

Lokacija: Slovenija; Radež
Avtor: Nimam podatka.
Opis: Na kraju, kjer sta 29. septembra 1944 padla kurirja postaje TV S-5 Franc Hiršel-Ferdo in Franc Arh-Zorko, stoji spomenik, ki ga je 1978 odkrila krajevna organizacija ZZB NOV Loka pri Zidanem Mostu.

Spomin Tončke Pec (Pavel Baloh, Po poteh revolucije):« Dne 29. septembra 1944 dopoldne sem hitela proti Radežu obvestit kurirje in politične delavce, da so Nemci začeli hajko. Vsa zasopla sem prišla v Radež in zagledala pred Novakovo hišo vse polno Nemcev. Pri Novakovih pa so se takrat mudili komandir Dragar in kurirja Franc Hiršel-Ferdo in Zorko, da bi mobilizirali Jožeta Novaka, ki je prišel iz nemške vojske na dopust. Ker je
bila Novakova hiša naša, je bilo dogovorjeno, da pridejo partizani ponj, da bi Nemci mislili, da so ga nasilno odgnali. Najprej je opozorila na Nemce gospodinja, ki je zaklicala kurirjema, naj zbežita, ker so Nemci že stali pred hišo. Kurirja sta se v zmedi zagnala iz hiše naravnost pred Nemce. Rafali iz nemških brzostrelk so ju pokosili, Dragar pa je zbežal skozi zadnja vrata in tako srečno ušel. Drugi dan je Novak mrtva kurirja pripeljal z
vozom na pokopališče v Loko, kjer ju je grobar pokopal. »

Na spomeniku piše: Vsrkala je gruda našo kri strohnele so kosti ustvarili smo lepše, srečne dni.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica




sobota, 28. april 2012

LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Spominsko znamenje ob železniški progi Ljubljana-Zagreb v bližini železniške postaje Breg

Lokacija: Slovenija; Loka pri Zidanem Mostu
Avtor: Nimam podatka.
Opis: Dolina Save je bila z železniško progo huda ovira za povezovanje narodnoosvobodilnega gibanja na Kozjanskem in Dolenjskem. Zaradi izrednega strateškega pomena je pot po dolini nemški okupator tudi močno zavaroval. Ves čas narodnoosvobodilnega boja so si kozjanski partizani in aktivisti prizadevali na območju od Loke pri Zidanem Mostu do Brestanice zagotoviti več in čimbolj varnih prehodov preko železniške proge in Save. Uporaba teh prehodov je postala posebno pomembna in množična poleti 1944, ko je Kozjanski odred začel na svojem območju splošno mobilizacijo. Od junija do novembra 1944 je bilo na Kozjanskem mobiliziranih okoli 4000 mož in večina njih so enote odreda vsakih štirinajst dni vodile skozi te prehode na Dolenjsko v enote VIl. korpusa, nazaj pa nosile orožje in drugo vojaško blago na Kozjansko. Sredi julija 1944 je prvi bataljon Kozjanskega odreda pod brestaniškim gradom prepeljal z brodom preko Save nad 300 mobilizirancev. Kljub izdaji in ostremu spopadu pri Studencu je koloni uspelo priti do enot VIl. korpusa. Prvi bataljon se je nato vračal z območja Semiča na Kozjansko in ker je bil obveščen, da ga na prehodu pri Brestanici čaka močna nemška zaseda, se je obrnil in se preko Škocjana in Mirne pri Bregu nemoteno vrnil na Kozjansko. Septembra 1944 je tretji bataljon istega odreda vodil kakih 400 mobilizirancev preko prehoda med Loko in Bregom na Dolenjsko. Savo so prečkali s pomočjo napete vrvi, za katero so se borci držali. Zaradi sabotaže, nekdo je vrv narezal, se je vrv pri skupini petdesetih mož strgala in več mobilizirancev je utonilo. Podobno je šlo preko Save septembra 1944 400 borcev pri Črnem potoku med Sevnico in Blanco.
Znamenje ob železniški progi v spomin na prehode kurirjev in borcev je 7. aprila 1979 postavilo Železniško transportno podjetje Ljubljana.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica




petek, 27. april 2012

ZABUKOVJE NAD SEVNICO - Grob padlih partizanov na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Zabukovje nad Sevnico
Avtor: Glej opis.
Opis: Spomenik v obliki odprtega cveta .iz belih marmornatih plošč z imeni padlih borcev stoji na z marmorjem pokritem grobu. Šest borcev Kozjanskega odreda, katerih ostanki počivajo v grobu, je padlo 26. februarja 1945. Velik polet narodnoosvobodilnega boja na Kozjanskem je bil prekinjen z veliko nemško ofenzivo na Kozjansko, ki jo je nemški okupator začel 9. decembra 1944 pod nazivom »Divja svinja« (Wildsau). Kozjanskemu odredu se je s spretnim manevriranjem uspelo izvleči brez hujših žrtev. Ofenziva je zelo prizadela prebivalstvo Kozjanskega.

Odred je utrpel dve·hujši izgubi borcev, ki sta močno odjeknili med borci in prebivalstvom. Tretji bataljon odreda je 20. februarja 1945 bil na položaju pri Zabukovju, kjer so ga napadle močne nemške enote. Bataljon je prvi napad uspešno odbil, ob napadu sovražnika v hrbet se je spretno umaknil iz vasi v gozd. Med umikom se je od glavnine bataljona odvojil politični komisar odreda Djordje Vuković, Črnogorec s tremi borci. Soborci so jih po končanem spopadu našli mrtve na Mrzli planini na Zabukovjem.

Drugo, najhujšo izgubo je odred utrpel v začetku marca istega leta, ko so njegov drugi bataljon pod poveljstvom Adija Šepetavca nemški vojaki presenetili in ga skoraj v celoti uničili.
Nov spomenik na grobu, delo arh. Franca Filipčiča, so odkrili.1980.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica



BOŠTANJ - Skupni grob padlih borcev na pokopališču v Boštanju

Lokacija: Slovenija; Boštanj
Avtor: Glej opis.
Opis: Po kapitulaciji Italije so enote NOV in POS na Dolenjskem in Notranjskem varovale osvobojeno ozemlje ter ob njegovih robovih napadale nemške postojanke in prometne zveze. Ti, sprva nepovezani napadi 14., 15. in 18. divizije, so bili le uvod v veliko ofenzivo, ki jo je pripravil štab komaj ustanovljenega VIl. korpusa. Dne 9. oktobra 1943 je štab ukazal divizijam ofenzivne naloge. Petnajsti diviziji je ukazal napadati sovražnikove postojanke na črti Brežice-Litija in uničiti čimveč savskih in krških mostov ter onesposobiti železniški vozelj na Zidanem Mostu. Divizija je prodirala proti Savi predvsem v smereh Gabrovka ~ Dole- Kal- Radeče, Mokronog-Tržišče- Šentjanž- Hrušice, Mokronog-Tržišče-Boštanj ter Škocjan-Bučka-Sevnica. Splošni napad 15. divizije se je začel 11. oktobra. Njena 12. brigada je prodirala po dolini Mirne. Uspešen potek ofenzive na izselitvenem območju , kjer je bilo naseljenih nad 10.000 Nemcev, je okupatorja vznemiril in takoj začel z veliko protiofenzivo, imenovano »Oblak se je utrgal«. Kljub veliki sovražnikovi premoči je 12. brigadi uspelo 12. oktobra zavzeti postojanki Veliki vrh in Boštanj ter obstreljevati preko Save Sevnico. S tem uspehom je partizanska vojska ogrozila obsavsko železniško progo. Štab nemške skupine armad B je ukazal, naj v Sevnici ustavijo transport 162. turkestanske divizije z nalogo odbiti 12. brigado od železniške proge, kar se je po ogorčenih bojih tudi zgodilo. V boju za Boštanj je padlo pet partizanov, ki so jih pokopali na boštanjskem pokopališču. Na pokopališču je urejen skupni grob s spomenikom. Spomenik je delo arh. Vladimirja Mušiča, odkrili pa so ga oktobra 1953 ob desetletnici bojev za Boštanj. Grob je bil obnovljen 1983 po načrtu arh. Franca Filipčiča.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica




BLANCA - Spominska plošča padlim borcem narodnoosvobodilne vojske in talcema na poslopju kulturnega doma na Blanci

Lokacija: Slovenija; Blanca
Avtor: Glej opis.
Opis: Kraj Blanca ob železniški progi ob Savi je bil za nemškega okupatorja pomemben in ga je zaradi tega zavaroval z močno postojanko. Narodnoosvobodilno gibanje se je začelo razvijati prej v njeni okolici, zlasti pod Bohorjem, ki je že od 1941 nudil varno zavetje kozjanskim partizanom. Mreža zaupnikov OF je nastala v začetku 1942, konec istega leta pa je ta že prerasla v odbore OF. Od 1942 so kozjanski partizani pogosto minirali in rušili železniško progo na območju Blance, zelo pogosto pa od srede 1944. Partizani so nekajkrat napadli tudi sam kraj z železniško postajo. Najhuje so napadli ponoči 11 . julija 1944. Konec leta 1943 so kozjanski aktivisti OF s pomočjo domačinov vzpostavili pomemben prehod preko Save na Blanci in Spodnjem Brezovem. Ta prehod med Kozjanskim in Dolenjsko je deloval še skozi vse leto 1944. Poleti in jeseni tega leta so skozi nje na lmpoljco in Studenec prepeljali z Blance in Spodnjega Brezovega več kot 1500 mobilizirancev. Jeseni 1944 so v okoliških vaseh izvolili narodnoosvobodilne odbore, organe ljudske oblasti, takrat pa so odšli v partizane tudi skoraj vsi sposobni moški. Spominsko ploščo petindvajsetim padlim partizanom in dvema talcema, ki sta bila obešena na Frankolovem, so odkrili 1967. Leta 1982 so ploščo prestavili na sedanje mesto in spominsko znamenje uredili po zamisli Rudija Stoparja.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica



četrtek, 26. april 2012

SLANČJI VRH - Grob sedmih padlih borcev in ustreljenih domačinov na pokopališču na Slančjem vrhu

Lokacija: Slovenija; Slančji vrh
Avtor: Nimam podatka.
Opis: V skupnem grobu z nagrobniki so pokopani ustreljeni domačini in dva borca, padla 2. avgusta 1942.
V noči s 1 . na 2. avgust 1942 je v Prijateljevi hiši prenočevala partizanska patrulja, ki so jo italijanski vojaki obkolili. Partizanom se je posrečilo prebiti obkolitev, pri tem sta dva borca padla in tudi dva italijanska vojaka. Italijanski vojaki so iz maščevanja pri hiši ustrelili štiri vaščane in potlej še dva, požgali pa so tudi 42 poslopij

Istega dne so italijanski vojaki ustrelili gluhonemega reveža Franca Pimkota, ki ga ni na spomeniku.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica




sreda, 25. april 2012

MALKOVEC - Spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja na Malkovcu

Lokacija: Slovenija; Malkovec
Avtor: Nimam podatka.
Opis: Zidan kamniti spomenik z marmornato ploščo ob cesti v kraju je postavljen v spomin 50. borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja v letih 1941 -1945. Na Malkovcu so odbor Osvobodilne fronte ustanovili že oktobra 1941. Dne 21. aprila 1942 so z Malkovca odšli skoraj vsi sposobni moški v partizane. Sredi 1943 so belogardisti organizirali na Malkovcu svojo postojanko, vendar so se zaradi partizanskega pritiska hitro umaknili v Tržišče. Ves čas vojne so bili aktivisti OF zelo dejavni, izvedli so več uspešnih borbenih dejanj, organizirali so čevljarsko in krojaško delavnico ter več skrivališč orožja in hrane ter raznega blaga.
Spomenik je lepo obnovljen in zgledno vzdrževan. Pohvalno.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica





PIJAVICE - Spomenik ob cesti

Lokacija: Slovenija; Pijavice
Avtor: Glej opis.
Opis: Betonski obelisk (visok 4 m) stoji blizu kraja, kjer so nemški okupatorji 26. oktobra 1943 v ofenzivi na osvobojeno ozemlje, nastalo po italijanski kapitulaciji na Dolenjskem, ustrelili 9 domačinov iz Gabrijel in Pijavic.

Prvotno je na kraju ustrelitve stal velik lesen križ. Leta 1976 pa so po načrtu Rudija Stoparja odkrili sedanji spomenik.
Na kovinskem obroču obeliska piše: žrtvam fašizma.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica






torek, 24. april 2012

TRŽIŠČE - Spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja pred gasilskim domom v Tržišču

Lokacija: Slovenija; Tržišče
Avtor: Glej opis.
Opis: Na zidanem podstavku je kvader iz varjenih delov različnega orožja. Na Telčah je bila novembra 1939 ustanovljena prva in edina celica KP Slovenije na širšem območju Tržišča. Ta celica je bila ob kapitulaciji kraljevine Jugoslavije in po njej osnovno gibalo priprav na oborožen upor. Bila je pomembna zveza, ki je tekla iz Ljubljane preko Mokronoga v Sevnico. V drugi polovici avgusta 1941 pa je vzpodbudila ustanovitev širšega odbora OF in vaških odborov, ki so povezovali simpatizerje in dejavnike narodnoosvobodilnega boja na območju današnje krajevne skupnosti. V prvem obdobju so celica in odbori OF organizirali pobege s tako imenovanega izselitvenega območja na nemški okupacijski strani na italijansko območje. Pripravljali so ljudi za odhod v partizane, zbirali obveščevalne podatke in razno vojaško blago. Marca 1942 je odšla prva skupina petih fantov v partizane; njim so sledili še drugi, tako aprila 1942. Leta 1942 so nastali tudi narodnoosvobodilni odbori, zametki nove ljudske oblasti. Partizanske enote so v letu 1942 tako vznemirjale italijansko postojanko v Tržišču, da se je le ta umaknila na železniško postajo. V protinapadih in maščevalnih pohodih so italijanski okupatorji v poletju 1942 ustrelili več skupin domačinov.

Po veliki italijanski ofenzivi sredi 1942 je narodnoosvobodilno gibanje upadlo, nov polet pa je doživelo po zlomu Italije, ko so bili ponovno osnovani odbori OF, odbori protifašistične ženske zveze in mladine. Dne 11. oktobra 1943 so v veliki nemški ofenzivi okupatorji prodrli do Mosteca, od koder so jih poprej odrinile partizanske enote. Enajst dni pozneje so nemške sile ponovno prodrle do Tržišča. Zažgale so šolo in dve hiši, pobrale prebivalstvo in ustrelite tri moške. Tržišče je potem ostalo v nemških rokah. V njem so aprila 1944 organizirali močno postojanko slovenskh domobrancev, ki jo je partizanska vojska večkrat napadla. Kljub hudemu pritisku okupatorja in slovenskih domobrancev so terenski odbori OF in narodna zaščita delovali naprej do konca vojne.

Odlomek iz spomina Jožeta Borštnarja (KS Tržišče v NOB, izdala ZZB NOV Tržišče 1977):
Delo na terenu takratne občine Tržišče je bilo sredi 1941 že močno razgibano. Delovale so razne skupine in posamezniki, ki so že od kapitulacije stare Jugoslavije zbirali orožje in drugi vojaški material. Zato je bilo potrebno vse te skupine in posameznike povezati v organizacijo OF in ustanoviti občinski odbor OF. Zato smo sklicali v drugi polovici avgusta 1941 v nedeljo dopoldne sestanek najbolj aktivnih in zanesljivih simpatizerjev OF v Tržišču v gostilni Strmole. Iz Mokronoga sva šla z Nacetom Majcnom peš na ta sestanek. Sestali smo se v manjši posebni gostilniški sobi. V gostilni so poleg domačinov pili in se zabavavali tudi italijanski vojaki. Na tem sestanku sem govoril o borbi proti okupatorju, o vlogi, ciljih ·in nalogah OF, še posebej pa o vlogi komunistov, OF itd. Po daljši plodni razpravi je bil izvoljen občinski odbor za Tržišče . Za predsednika je bil izvoljen gostilničar Strmole, napreden in razgledan človek, za člane pa Marta Kovačič, učitelja Stane Šefman, Vladimir Gal Knez Ciril in drugi.

Ta odbor je organizacijsko povezoval vse simpatizerje OF in to od Krmelja, Gabrijel, Pijavic, Skrovnika, Trate, Tržišča, Kaplje vasi, Škovca, Malkovca, Slančjega vrha, Otavnika do Telč in še druge manjše zaselke. Nadalje je ta odbor ustanavljal vaške odbore OF, organiziral žene in mladino. Poleg propagandnega dela je organiziral zbiranje orožja in drugega vojaškega materiala ter pripravljal mladino za odhod v partizane. Tako je tudi na tem predelu Slovenije zagorel plamen upora proti okupatorju ter domačim izdajalcem in ni ugasnil do konca našega zmagovitega boja.
Spomenik je delo pisatelja Toneta Svetine. Odkrili so ga leta 1977.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica




GABRIJELE - Grob članov vaške straže iz Krmelja na pokopališču v Gabrijelah

Lokacija: Slovenija; Gabrijele
Avtor: Nimam podatka.
Opis: Leta 1945, to je na drugo obletnico ustrelitve trinajstih članov krmeljske vaške straže, so njihove ostanke v Hinjcah izkopali in slovesno prenesli v skupni grob na pokopališču v Gabrijelah. Grob so uredili 1961 in 1987.



Ob cesti iz Gabrijel proti Krmelju je na desni strani pri odcepu za Veliki Cirnik locirano razpelo z Jezusom. Spominska plošča z napisom je naslonjena na križ.




ponedeljek, 23. april 2012

HINJCE - Spomenik trinajstim članom vaške straže iz Krmelja v Hinjcah

Lokacija: Slovenija; Hinjce
Avtor: Glej opis.
Opis: V času svoje ofenzive "Oblak se je utrgal" je nemška vojska vdrla tudi v Krmelj, ki je po kapitulaciji Italije užival svobodo. Zjutraj 22. oktobra 1943 so nemški vojaki v Krmelju pobrali 140 ljudi in jih odgnali v Hinjce, kjer jim je med njimi uspelo najti spisek članov vaške straže. Skupino trinajstih stražarjev so ustrelili, njihova trupla pa zmetali in zagrebli v gnojnično jamo. Druge so odgnali v Sevnico, od koder so se smeli vrniti domov šele po
treh tednih.

Na drugo obletnico tega dogodka, to je oktobra 1945, so trupla ustreljenih, največ je bilo med njimi rudarjev in drugih delavcev, slovesno prekopali v skupni grob na pokopališču v Gabrijelah. Na kraju, kjer so okupatorji ustrelili krmeljske vaške stražarje, so 1978 odkrili leseno skulpturo, ki jo je izdelal Brane Šustar.
Krajevna skupnost Krmelj si je 22. oktober izbrala za svoj praznik.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica






VELIKI CIRNIK - Grob 21. padlim borcem 12. SNOUB na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Veliki Cirnik
Avtor: Nimam podatka.
Opis: Ob kapitulaciji Italije je na Dolenjskem nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, ki so ga enote NOV in POS z napadi na obmejne postojanke južno od Save od Litije do Brežic skušale zavarovati pred nemškim vdorom. Nemški okupator je z 12. oktobrom 1943 začel na osvobojeno ozemlje veliko ofenzivo, imenovano Wolkenbruch (Oblak se je utrgal), ki je trajala 16 dni. V napadu je bilo od 45 do 48 tisoč sovražnikov, 110 tankov in preko 150 topov. Enote 7. korpusa NOV in POS, ki so branile območje, pa so štele le okrog 12 tisoč mož. Tako je imel sovražnik veliko premoč.

Proti koncu ofenzive je sovražnik usmeril svoje glavne napade proti Kočevskemu Rogu in v Mirensko dolino, kjer je strahovito pobijal in požigal. Na območju med Šmartnim pri Litiji in Gabrovko ter Krmeljem so bili deli Cankarjeve, Gubčeve in 12. brigade. Te enote so se sicer postopoma umikale pred prodirajočim sovražnikom, a so se mu v ogorčenih bojih neprestano upirale.

Tak spopad 12. brigade s sovražnikom je bil v dneh ofenzive tudi na območju Velikega Cirnika, v katerem je padlo 21 njenih borcev. Pokopali so jih v skupnem grobu na pokopališču.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica