SPOMENIK ŽRTVAM VSEH VOJN

Sodelovali smo na natečaju pri izbiri najboljše rešitve za postavitev spomenika žrtvam vseh vojn, ki bo stal v Ljubljani. Kljub temu, da na natečaju naša rešitev ni bila izbrana, s ponosom predstavljam naš izdelek.




 
Iz vsebine natečajne mape:

1. zgodovinska, pomenska in vrednostna izhodišča

Enakost in pomen žrtev
Oblika in velikost spomenika izraža pomen osrednjega državnega spominskega obeležja za veliko število prebivalcev na slovenskem ozemlju, ki so kot vojaki različnih armad padli v vseh vojnah, zlasti med I. in II. svetovno vojno. Spomenik je posvečen tudi številnim civilnim žrtvam vojne in revolucije.
Žrtve naj se obravnava enako, ne glede na njihov življenjski nazor, politično ali versko pripadnost. V kolikor spomenik prikazuje vojne prelomnice v zgodovini slovenskega naroda, ne sme ustvarjati razlik med žrtvami. Vsaka žrtev je boleča, ne glede na to, kje in zakaj se zgodi. Tak pravilen odnos do zgodovine imajo tudi v Evropi, saj žrtve ne ločujejo na prave in neprave.

Simbolika napisa na spomeniku
Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.
Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt?
Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.
(O. Župančič)

Oton Župančič je v en sam verz stisnil človekovo eksistencialno resnico.
Vsi smo si v smrtnosti enaki. Smrt ne pozna ne herojev, ne izdajalcev, ne krivcev, ne osamosvojiteljev. Vsakdo ima svojo smrt. In vsakdo ima svojo domovino, svoj duhovni svet, v katerem se narodi. Domovina so ljudje, ki v njej bivajo, in so mrtvi ljudje, ki so jo ustvarili.

Spomenik žrtvam vojn za domovino mora biti znamenje našega spomina na najtežja leta zgodovine slovenskega naroda; izraz posebnega spoštovanja do vseh ljudi, ki so ustvarjali zgodovino in ustvarili svobodno slovensko državo.

 
2. Arhitekturna oblika spomenika izhaja iz ideje, da je spomenik »hiša«.

Obod Hiše spomina je začrtan z arhitekturno kompozicijo iz stebrov in preklade. Arhitrava sta dva, med njiju je vpeto »vitražno okno« oz. »mozaik«. V vitražu, ki predstavlja osrčje spominskega kompleksa, je predviden Župančičev verz; zapisana so tudi naključno izbrana imena žrtev (domovina so ljudje).
Oba arhitrava sta locirana na robu Novega Južnega trga, da je površina prosta za spominske slovesnosti in izvedbo protokolarnih dogodkov. Ulični arhitrav lahko razumemo tudi kot vhod v »hišo«, saj pod njim pelje »Pot spomina«.

»Pot spomina«, enako kakor tok zgodovine, ni linearna, obiskovalca simbolno obrača nazaj v čas, v smislu »ozri se v zgodovino«.

 
3.Oblikovanje forme

Prevladujoč  je osrednji pogled na spomenik, tj. glavna fasada, usmerjena neposredno na Kongresni trg. Glavni nastopajoči elementi v ravnini fasadi so monumentalni:
- vhodni portal, ki ga imenujemo (glavni) arhitrav
- peta vzhodnega portala in
- mozaik.

Skozi arhitrav vstopimo na ploščad spomenika. Ploščad spomenika je notranji poljavni prostor ali trg spomenika. Zaradi specifike prostora - pojav distance do sosednjega objekta na vzhodni strani ploščadi - na vzhodnem robu ploščadi spomenika stoji vzhodni arhitrav (stranska fasada »Hiše«), ki je z vzhodno peto v ravnini glavnega arhitrava in po višini z njim poravnan. Med obema petama arhitravov je umeščena monumentalna »ploskovna« zasnova mozaik v obliki pokončnega pravokotnika. 
Ploskve arhitrava sestavljajo elementi v enotni pravilni ravnini. Posamezni elementi so standardiziranih razmerij - tri možne širine vedno enakih višin.

Mozaik je težišče spomenika in s tem Kongresnega trga (včasih Trg osvoboditve). Je tudi sam simbol hrepenenja po svobodi. Mozaik je element, ki lebdi nad ploščadjo in z zgornjim robom presega višino obeh arhitravov ter ju hkrati povezuje - tvori vogal objekta.


4. Simbolni pomen elementov

Predlog je neideološko zasnovan, brez vsakršnih simbolov, ki bi asociirali na takšen ali drugačen politični kontekst. Pripovednost podanega predloga spomenika ne konkretizira ne dogodkov, ne žrtev, ne števila, ne pomembnost, ne nacionalna pripadnost, niti nobeno drugo selektivno razvrščanje ali favoriziranje žrtev. Funkcija spomenika je sugerirati prihodnjim rodovom, da so bila na silo prekinjena številna življenja predhodnih rodov, da živimo danes v skupnosti, kot jo imamo.

Glavni arhitrav sestavljajo simbolno tri rebra, enakovredni elementi (enakovredni zgodovinski dogodki, žrtve), ki rastejo iz pete (zahodno) preko preklade, kjer se združijo in nato preidejo nazaj (po pretečeni poti in času, pot skozi prostor in čas) v peto (vzhodno) na mesto stikanja, ki ga predstavlja mozaik.
Locus mozaika je hkrati izhodišče reber (simbolno spet tri) južne pete manjšega arhitrava, ki predstavljajo množico (različnost, pluralnost) in se v prihodnosti prav tako simbolno združuje. Oba arhitrava sta na simbolni ravni enakovredna, Kljub različni razmestitvi in dimenzijam, ki so posledica oblike terena, v frizih oba nosita neposredne zgodbe iz zgodovine naroda.
Ostri lomi (vogali), namesto krivulj, predstavljajo temne strani zgodovine. Stikanje glavnih elementov spomenika (arhitrava, mozaika, ploščadi) v enem delu Hiše spomina (konkretno pa v točki polaganja venca), kaže sinergijo pretakajoče krvi, ki so jo usmerile vse žrtve naroda v skupen cilj, za samostojno in neodvisno državo.

Mozaik simbolizira množico različnih posameznikov (kvadratki različne barve), ki se med seboj razlikujejo (spol, starost, vera, izobrazba, status) in predstavlja narod, ki je združen. Mozaik je na levi in desni vpet v peto arhitravov (omejitve), vendar je navzgor in navzdol prost (odpiranje v svobodo). Barvni mozaik je sestavljen iz enakih kvadratkov, ki predstavljajo enakopravnost (enake velikosti, enake stranice) in že omenjeno različnost, ki nas bogati in iz katere izhaja naša prihodnost (rast, vzpne se nad arhitrava).
Posamezne barve se sestavljajo v skupine s štirimi kvadratki (štiri zaradi tehnike mozaika), ki predstavljajo žrtve (posameznike iz družin ali cele družine), najmanjšega jedra naroda in izhodišče vsakega individuuma.

Ploščad predstavlja klasično bazo spomenika, ki je v dveh osnovnih ravninah (prehajanje), ki ju povezuje stopnišče. Posebej je v tlaku poudarjena pot za ceremonial polaganja venca, ki komunicira s potjo, ki jo predstavljata arhitrava (pot zgodovine). V tlakovanju so lahko izpisane simbolne zgodbe (fragmenti izbranih tekstov), ki imajo namen tlakovati jasnejšo pot zanamcem.


 


 
 


Komentar ocenjevalne komisije

Avtorji naredijo poglobljeno analizo ožjega in širšega območja s predstavitvijo različnih spominskih obeležij v nekdanjem skupnem prostoru Jugoslavije, kar pa se pri njihovi zasnovi novega spomenika komaj odrazi. Pri zasnovi pod pravim kotom postavijo dva portala – arhitrava, ki se simbolično navezujeta na hišo. Portala urbanistično in arhitekturno definirata južno in vzhodno stranico trga ter sta med seboj povezana s posebnim elementom – oknom, izvedenim kot stekleni vitraž z napisom. S širšim prostorom se avtorji ne ukvarjajo.

Parter ožjega območja je kompozicijsko zapleten, drugačna pa je tudi pot polaganja venca, saj se državnik obrne nazaj proti parku Zvezda. Omogočena je tudi možnost dostopa v zgornji del spomenika, kar pa ni bilo ocenjeno kot prednost. Portala sta izvedena kot kovinska konstrukcija, obložena s fasadnimi ploščami in kot ogromna temna okvirja v prostoru Kongresnega trga delujeta pretežko in monumentalno. V izpeljavi in obdelavi parterja zasnova ne prepriča, saj s številnimi členitvami in obdelavami deluje preobloženo.
 
Maketa zmagovalne rešitve




Maketa naše rešitve



Kot kaže so se zmagovalci oprijeli najnovejših trendov pri oblikovanju spomenikov.

Spomenik hrvaški domovinski vojni v Reki

Ni komentarjev:

Objava komentarja