BOŠTANJ - Skupni grob padlih borcev na pokopališču v Boštanju

Lokacija: Slovenija; Boštanj

Avtor: Glej opis.

Opis: Po kapitulaciji Italije so enote NOV in POS na Dolenjskem in Notranjskem varovale osvobojeno ozemlje ter ob njegovih robovih napadale nemške postojanke in prometne zveze. Ti, sprva nepovezani napadi 14., 15. in 18. divizije, so bili le uvod v veliko ofenzivo, ki jo je pripravil štab komaj ustanovljenega VIl. korpusa. Dne 9. oktobra 1943 je štab ukazal divizijam ofenzivne naloge. Petnajsti diviziji je ukazal napadati sovražnikove postojanke na črti Brežice-Litija in uničiti čimveč savskih in krških mostov ter onesposobiti železniški vozelj na Zidanem Mostu. Divizija je prodirala proti Savi predvsem v smereh Gabrovka ~ Dole- Kal- Radeče, Mokronog-Tržišče- Šentjanž- Hrušice, Mokronog-Tržišče-Boštanj ter Škocjan-Bučka-Sevnica. Splošni napad 15. divizije se je začel 11. oktobra. Njena 12. brigada je prodirala po dolini Mirne. Uspešen potek ofenzive na izselitvenem območju , kjer je bilo naseljenih nad 10.000 Nemcev, je okupatorja vznemiril in takoj začel z veliko protiofenzivo, imenovano »Oblak se je utrgal«. Kljub veliki sovražnikovi premoči je 12. brigadi uspelo 12. oktobra zavzeti postojanki Veliki vrh in Boštanj ter obstreljevati preko Save Sevnico. S tem uspehom je partizanska vojska ogrozila obsavsko železniško progo. Štab nemške skupine armad B je ukazal, naj v Sevnici ustavijo transport 162. turkestanske divizije z nalogo odbiti 12. brigado od železniške proge, kar se je po ogorčenih bojih tudi zgodilo. V boju za Boštanj je padlo pet partizanov, ki so jih pokopali na boštanjskem pokopališču. Na pokopališču je urejen skupni grob s spomenikom. Spomenik je delo arh. Vladimirja Mušiča, odkrili pa so ga oktobra 1953 ob desetletnici bojev za Boštanj. Grob je bil obnovljen 1983 po načrtu arh. Franca Filipčiča.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica