torek, 28. februar 2012

BRESTANICA - Spominska piramida slovenskim izgnancem

Lokacija: Slovenija; Brestanica
Avtor: Nimam podatka
Opis: Spominska tristrana piramida iz temnega kamna z vklesano lastovko in napisom je posvečena spominu na izgnance med leti 1941 in 1945 in stoji ob odcepu ceste h gradu Rajhenburg, v neposredni bližini plošče izgnanim duhovnikom.



ponedeljek, 27. februar 2012

BRESTANICA - Spomenik NOB in izgnancem

Lokacija: Slovenija; Brestanica
Avtor: študent arhitekture 3. letnika Alojz Fabjančič, pod mentorstvom arh. Borisa Kobeta.
Opis: Spomenik iz leta 1962  je narejen iz betona s šestimi stebri in betonskim kvadrom na njih. Simbolizira brezimne množice pod bremenom. Na kvadru je napis.
Spomenik je postavljen je ob cesti, ki vodi iz Brestanice proti Hisovem gradu.




KRŠKO - Spomenik NOB in izgnancem


Lokacija: Slovenija; Krško; Mestni park
Avtor: Kipar Stane Keršič in Arhitekt Stanko Kern
Opis: Mestni park Krško se nahaja v samem središču mesta Krško. V njem se nahaja spomenik NOB in izgnancem, ki je bil postavljen leta 1957.
Spomenik sestavljata visok iz kamnitih kvadrov grajen obelisk in prostostoječ relief s prikazom osvobodilne vojne na eni in trpljenja izgnancev na drugi strani. Na obelisku je vklesano posvetilo z verzi A. Sovreta.
 




nedelja, 26. februar 2012

KRŠKO - Videm

Lokacija: Slovenija; Krško; Videm
Avtor: Kipar Vladimir Štoviček in Arhitekt France Filipčič
Opis: Spomenik stoji na robu ploščadi pred Osnovno šolo Jurija Dalmatina odkrit pa je bil leta 1971. Sestavlja ga deset kamnov z okroglimi bronastimi reliefnimi podobami padlih in manjši napisni kvader. Posvečen je prvim padlim krškim borcem, ustreljenim 30.7.1941.




nedelja, 19. februar 2012

JEZERSKI VRH in RIBNIŠKA KOČA - Spomenik NOB

Lokacija: Slovenija; Ribnica na Pohorju, Jezerski ali Ribniški vrh
Avtor: Nimam podatka
Opis: Na Jezerskem vrhu je PD Maribor-Matica postavilo mogočen spomenik padlim borcem planincem; odkrili so ga 10. septembra 1961. Spomenik iz pohorskega tonalita je grajen v obliki kvadrastega obeliska in je visok 12m. Na njegovi levi strani stoji velika tonalitna vaza, na desni pa tonalitna plošča s posvetilom, ki ga je napisal pesnik Branko Rudolf:
»Kdo naj bi uničil pogum vseh src,
za svobodo gorečih?
Baklo je utrnila noč,
iskra je vnela požar,
duh vaš je ostal v ljudeh,
se v močnih srcih spet zbuja
v ritmu vreten in kladiv,
v silnem šumenju gozdov.«

Ribniška koča, 1507 m, stoji na majhni planoti tik pod Malim Črnim vrhom (1533 m). Predhodnico zdajšnje koče je leta 1932 na Ribniškem sedlu zgradila Mariborska podružnica SPD; poimenovali so jo Senjorjev dom po dr. Davorinu Senjorju (1882–1960), dolgoletnem podružničnem načelniku. Borci Pohorskega bataljona so 9. oktobra 1942 kočo požgali, da Nemci ne bi imeli v njej postojanke za napade na partizane. PD Maribor-Matica je leta 1949 na pogorišču nekdanje Hutterjeve vile zgradilo novo Ribniško kočo. Leta 1978 je kočo prevzelo PD Paloma Sladki Vrh in jo v celoti obnovilo.
Maja 1941 je bil v Ribnici ustanovljen odbor OF in od poletja tega leta je bilo Ribniško Pohorje vključeno v narodnoosvobodilni boj. V noči na 12. avgust 1941 je Pohorska četa uspešno napadla nemško postojanko v Ribnici. Decembra 1943 so Nemci izvedli veliko ofenzivo proti takrat že močnim enotam Pohorskega odreda. Najsrditejši boji na območju Ribniškega Pohorja so potekali 6. decembra in tedaj so partizani Nemce pregnali v dolino. Tomšičeva brigada je v noči na 23. avgust 1944 napadla in zavzela močno utrjeno nemško postojanko v Ribnici ter osvobodila vas s širšo okolico. Oblast je prevzela OF, Ribnica pa je bila svobodna do nemške ofenzive novembra 1944.
Na Ribniškem Pohorju je bila v prvi polovici leta 1944 ustanovljena kurirska postaja S-9. Prvi komandir je bil Jože Zagožen - Servac, na postaji pa je bilo 13 kurirjev. Zavetišče so imeli v majhni zemljanki na Stepišnikovi poljani nad Ribnico. Zveze so vzdrževali s S-31 nad Mislinjsko dolino in S-11 na Kumnu nad Lovrencem na Pohorju.
V bližini koče je Smučarski klub Branik iz Maribora leta 1980 postavil lep spomenik Miranu Cizlju (1915–1944), domoljubu, vsestranskemu vrhunskemu športniku, alpinistu in državnemu smučarskemu prvaku, ki je padel med NOB.
Pot iz Rogle na Jezerski vrh je ena izmed 15 priljubljenih planinskih poti po Sloveniji, ki jih je skupaj s Planinsko zvezo Slovenije označila in uredila KRKA d.d..









In na koncu še pogled na spomenik iz koče.

sobota, 11. februar 2012

MEDVEDJEK – Spomenik NOB

Lokacija: Slovenija; Medvedjek
Avtor: Nimam podatka
Opis: Hrib je ime dobil po medvedih, ki so jih lovili v jame, katerih sledovi so še vedno opazni. Na Medvedjeku so bile med NOB velikokrat bitke med partizani in okupatorji, na kar spominja tudi spomenik partizana.




Še poletna varianta.




STANOVANJSKA HIŠA PETERLE – Vojna za Slovenijo; Tajno skladišče orožja

Opis: V prejšnjih objavah so prikazana spominska obeležja v spomin na ene izmed dogodkov osamosvojitvene vojne.
Pred začetkom oboroženih spopadov je Teritorialni obrambi grozila razorožitev s strani Jugoslovanske armade. Pogumna dejanja državljanov, ki so odstopili svoje nepremičnine za tajna skladišča orožja so to preprečila. Napis na spominski plošči: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin«, se mi zato zdi več kot pravilen.
Stanovanjska hiša stoji na naslovu Cikava 18, Trebelno, lastniku pa polagam na srce, da naj pri morebitni obnovi hiše, ploščo postavi nazaj.




KRAKOVSKI GOZD – Vojna za Slovenijo

Lokacija: Slovenija; Krakovski gozd
Avtor: Arhitekt Karel Filipčič
Opis: V spomin na dogodke med osamosvojitveno vojno je postavljen ta spomenik. Ko se po avtocesti peljete iz Krškega proti Novemu mestu, zavijte na prvo Petrolovo črpalko in spomenik se bo prikazal pred vami.






Še poletna varianta:





četrtek, 09. februar 2012

SPOMINSKI PARK NA MEDVEDJEKU PRI VELIKEM GABRU; Vojna za Slovenijo

Lokacija: Slovenija; Medvedjek
Avtor: Diplomirani slikar in grafik Janko Orač
Opis: Osamosvojitvenemu boju, ki se je bil leta 1991 in žrtvam le-tega je na Medvedjeku postavljen spomenik. Betonska tankovska ovira s spominsko ploščo obeležuje takratne dogodke, postavljena pa je bila leta 1993. Poleg spominskega obeležja so ob 20-obletnici teh bojev, leta 2011, postavili BOV3 (bojno oklepno vozilo z oznako 3), ki bo odslej stalo na prizorišču bojev kot spomin in opomin na dogodke, ki so se dogajali konec junija 1991 na Medvedjeku. Razstavljen oklepnik je sodeloval v oboroženih spopadih na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu.

Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. Junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa potrdila svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
 
Enote Teritorialne obrambe (TO) so se v času osamosvajanja skupaj z organi za notranje zadeve (ONZ) preko intenzivnih vaj in načrtovanj operativno pripravljale na obrambo osamosvojitve. Obrambo so načrtovali predvsem proti dotlej skupni vojaški sili, Jugoslovanski armadi (JA).
 
Pot oklepnikov in kolone JA, ki je 26. junija 1991 krenila iz Karlovca proti Dolenjski, je bila in je še do danes ostala najbolj razvpita. Tovorni del kolone je bil prvič blokiran že na Pogancih, neposredno pred vstopom v Novo mesto. Po novici o blokadi so se hitreje napredujoči oklepniki ustavili v Mačkovcu in se nato vrnili v Pogance do ustavljenega transportnega dela. Pri Jedinščici so oklepni del z novomeške strani ponovno blokirali pripadniki TO, nato pa se je pričelo streljanje. Streljanju so sledila pogajanja, zaradi neprimernosti kraja pa so koloni dovolili, da je napredovala proti Ljubljani. Pot iz Novega mesta proti blokadi na Medvedjeku so silam JA ovirali miličniki in osebna vozila, ki so hitrost premikanja nastavili na polžjo. Do Medvedjeka je kolona JA prišla šele 27. junija 1991 ob 15:45, kjer je ob nadvozih trčila na branjeno barikado. Pripadniki TO in milice so pod klancem v bližini partizanskega spomenika postavili spodnjo prepreko in tako zopet zabarikadirali kolono. Na barikadi je bilo prvi dan angažiranih 378 pripadnikov TO, poleg njih pa še miličniki in kriminalisti, ki so se razporedili ob cesti Novo mesto – Ljubljana.
Popoldne istega dne je na klancu prišlo tudi do pogajanj med pripadniki JA in TO, a do konkretnih sprememb (predaje JA) ni prišlo. Zvečer je poveljnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe (PŠTO) Albin Gutman za poveljnika barikade imenoval stotnika prve stopnje Alojza Završnika in mu ukazal napad na kolono. A do tega zaradi več dejavnikov omenjenega večera še ni prišlo.

V petek, 28. junija, se je število pripadnikov TO na Medvedjeku še povečalo. Po jutranjih pogajanjih, ki zopet niso prinesla rezultatov, so pripadniki TO z ročnimi raketometi armbrust izvedli napad na kolono JA. Zaradi razdalje je bil učinek raket na oklepna vozila zanemarljiv, na omenjene strele pa so odgovorili vojaki JA in z 20-milimetrskimi topovi začeli streljati na položaje napadalcev. V 20 do 25-minutnem obojestranskem obstreljevanju je imela TO šest ranjenih, JA pa enega mrtvega in dva ranjena.
 
Po kratkem zatišju sta območje preleteli izvidniški letali Jugoslovanskega vojnega letalstva (JVL), hkrati pa je 2. PŠTO z miličniki izvedel pripravo za letalske napade, ki so se začeli kmalu zatem. Pripadniki TO so se še pravi čas umaknili in niso imeli žrtev. V vseh treh letalskih napadih na Medvedjek so sodelovala letala J–21 jastreb, J–22 orel in MIG 21, ki so območje mitraljirala in raketirala, v napadih pa ubila osem civilistov, uničila tovornjake v barikadi in poslopje kmetije Kotar.
 
Po letalskem napadu in umiku enot TO je bilo očitno, da barikade niso prebili, stotnik Završnik pa je odredil stalno opazovanje kolone JA, ki je ostala ujeta na Medvedjeku. V naslednjih dneh do 1. julija, je ta ostala tam, o njenem položaju pa so se pogovarjali na najvišji politični ravni. Na podlagi pogajanj je slovenska stran omogočila koloni JA umik z Medvedjeka. Tako so vojaki JA za pot usposobili oklepna vozila in se odpravili proti Zagrebu. Ob premiku so kolono spremljali pripadniki TO in milice, na novo barikado pa je naletela pri potoku Senuša v Krakovskem gozdu. Kolona JA, ki se ni mogla premakniti ne naprej ne nazaj, je bila dejansko uničena. Ker je Major Prodanović spoznal, da oklepnikov ne bo mogel rešiti, se je s sestradano in izmučeno enoto odločil zapustiti tehniko in se peš odpraviti preko Gorjancev proti Hrvaški. Vozila BOV so člani TO pregledali in nekatere ponovno usposobili za vožnjo, večina pa jih je kasneje služila TO in Slovenski vojski.
Spomenik je lociran je ob stari cesti, ki nas vodi iz Trebnjega proti Ljubljani. Viden je tudi iz avtoceste.