SMUKA - Spomenik padlima avstrijskima partizanoma

Lokacija: Slovenija; Smuka
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na ploščadi je pokončen kamnit blok z vklesanim napisom na zglajeni pravokotni ploskvi. Z lokacije v bližnjem gozdu, kjer sta 19.2.1945 padla avstrijska partizana Willi Frank (član CK komunistične partije Avstrije) in Willi Högl (član komunistične partije Avstrije), je bil spomenik leta 1965 prestavljen na sedanjo lokacijo.

V avstrijski komunistični partiji se ju spominjajo še danes.

Iz knjige Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas:

Ko so 19. februarja 1945 sovražnikove enote (3 bataljon 19. SS policijskega polka in enota slovenskih domobrancev prodirale od Strug proti Hinjam in Plešu, so presenetile borce XV. Divizije na partizanski strani sta bili dve žrtvi. WILLI FRANK IN WILLI HÖGL, ki sta se kot avstrijska prostovoljca pridružila enotam NOV. Svoj zadnji mir sta našla v skupni grobnici borcev v Kočevskih Poljanah.

Na spletu sem našel še tole.

POLOM – Grob padlih borcev

Lokacija: Slovenija; Polom

Avtor: Kipar Stojan Batič

Opis: Obzidano, še aktivno pokopališče, urejeno v drugi četrtini 19. stoletja. Ohranjenih je 15 nagrobnikov kočevskih Nemcev.

Na pokopališču je bil leta 1986 urejen grob padlih borcev jurišnega bataljona 18. divizije.

Pokopališče leži na severnem robu naselja Polom, grob z belo marmorno ploščo pa pri vhodu na levi strani. Z rdečimi črkami napisano posvetilo se glasi:

Tukaj počiva 8 borcev jurišnega bataljona XVIII. Slovenske divizije, ki so 6.1.1945 padli v tem kraju v jurišu na nemške topove.

Na levi strani, pod kovinskim okroglim znakom, je verz:

Junaško ste padli v borbi za nas. »Juriš«! Poslednji vaš je bil glas.

V noči med petim in šestim januarjem 1945 so borci XVIII. divizije napadli nemško enoto, ki je bila utrjena v cerkvi in je štela kakih 400 vojakov. V boju je padlo 8 borcev jurišnega bataljona.

Spomenik je bil odkrit 4. oktobra 1986 in obnovljen leta 2004.

Vir: Knjiga: Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas; Izdalo Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu

 

PREDGRAD – Spominski plošči NOB na Kulturnem domu

Lokacija: Slovenija; Predgrad

Avtor: Ni podatka.

Opis: Na Kulturnem domu Pregrad, v katerem je tudi dislocirana enota Pokrajinskega muzeja Kočevje, stojita dve spominski plošči.

Manjša, svetla, glajena, nevidno pritrjena plošča nas poduči, da je bil na tem mestu, leta 1944,  zbirni center 7. in 9. korpusa.

V spomin na padle borce in žrtve fašističnega terorja iz Predgrada in okoliških vasi, je postavljena črna, glajena, vidno pritrjena plošča. Nad ploščo je nevidno pritrjena zvezda iz istega materiala. Pod ploščo je obešalo za vence.

PREDGRAD – Spominska plošča NOB na Gasilskem domu

Lokacija: Slovenija; Predgrad

Avtor: Ni podatka.

Opis: Na gasilskem domu, ki stoji ob glavni cesti, je postavljena spominska plošča, v spomin na padle borce iz Gasilske čete Predgrad.

Svetlo siva, glajena, nevidno pritrjena plošča, ima napis z zlatimi črkami. Prav tako je z zlatom okrašen rob vdolbene zvezde, ki sloni na zlati gasilski čeladi.

STARI LOG PRI KOČEVJU - Pokopališče

Lokacija: Slovenija; Stari Log pri Kočevju

Avtor: Nimam podatka

Opis: Na ograjenem pokopališču so slovenski in nemški nagrobniki (kočevarski del urejen leta 1997) ter grobišče 74 padlih borcev in talcev z območja Starega Loga (urejeno 1960, ponovno 1997). Poleg grobnice postavljen šesterostran kamniti obelisk.
Pokopališče leži ob cesti jugozahodno od vasi in je bilo leta 2002, lepo obnovljeno.

Grobišče padlim borcem.

Spomenik Kočevarjem.

Spomenik Miranu Jarcu.
V Starem Logu je Društvo slovenskih književnikov 13.9.1951 postavilo obeležje Miranu Jarcu. Spomin na slovenskega pesnika, ki je padel pod streli italijanskih vojakov, je osvežilo Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu dne 17.8.2002 z odkritjem novega spomenika. Načrte zanj je izdelal arhitekt Samo Černač.

Vir: Knjiga: Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas; Izdalo Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu

STARA CERKEV - Spomenik padlim v NOB

Lokacija: Slovenija; Stara Cerkev

Avtor: Nimam podatka

Opis: Spomenik padlim v NOB iz Stare Cerkve in okolice (postavljen leta 1948) sestavljajo zidan stopničast podstavek, pokončna pravokotna tonalitna plošča v okviru z vklesanim napisom in simbol Triglava.
Spomenik stoji v severnem delu parka sredi vasi.

STARA CERKEV - Spominska plošča žrtvam 1. svetovne vojne

Lokacija: Slovenija; Stara Cerkev

Avtor: Nimam podatka

Opis: Cerkev stoji na rahlo dvignjeni uravnavi sredi vasi, severno od glavne ceste. Spominska plošča je na severovzhodni fasadi.

LIVOLD - Spomenik padlim v NOB

Lokacija: Slovenija; Kočevje; Livold

Avtor: Nimam podatka.

Opis: Spomenik v obliki trikotnega stebra iz svetlega kamna, na katerem je na dveh straneh vklesan napis. Posvečen je padlim borcem in drugim žrtvam NOB iz Livolda, odkrit leta 1965.
Spomenik stoji na peščeni površini na zelenici ob odcepu ceste proti Črnomlju z magistralne ceste Kočevje - Brod na Kolpi.

KOČEVJE – Šeškov dom (Zbor odposlancev Slovenskega naroda)

Lokacija: Slovenija; Kočevje

Opis: Kočevje je imelo pomembno vlogo med NOB. Maja 1941, mesec dni po italijanski zasedbi mesta, je bil ustanovljen okrajni odbor OF. Narodno zavedni slovenski rudarji in delavci, s katerimi je sodeloval prof. Jože Šeško, so marca 1942 množično odšli v partizane. Italijani so 28. aprila 1942 po izdaji v Konca vasi ujeli več članov okrožnega komiteja KPS, med njimi tudi Jožeta Šeška. Ustrelili so ga 11. maja 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije sta 9. septembra 1943 prišla v Kočevje okrožni odbor OF in Zapadno-dolenjski odred, Kočevje pa je postalo središče obsežnega osvobojenega ozemlja v tem delu Slovenije. 12. septembra 1943 je bila v Kočevju ustanovljena 9. slovenska narodnoosvobodilna brigada.

Od 1. do 3. oktobra 1943 je v nekdanjem Sokolskem domu, zdaj Šeškovem domu, zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda. Sprejel je vrsto pomembnih sklepov in izvolil 120-članski slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) ali vrhovni plenum OF. Kot SNOO je bil najvišje oblastno, kot vrhovni plenum pa najvišje politično telo. Dvorano, v kateri je bil zbor, so leta 1993 obnovili; ohranjen je napis nad odrom: »Narod si bo pisal sodbo sam.« V kinodvorani je bila 9. in 10. oktobra 1943 sodna obravnava proti ujetim voditeljem bele in plave garde, ki so jih zajeli na Turjaku in v Grčaricah po kapitulaciji Italije; 16 obtožencev je bilo obsojenih na smrtno kazen, štirje na prisilno delo, eden pa je bil oproščen.

Mesto je bilo svobodno do 28. oktobra 1943, ko so ga v veliki ofenzivi zavzeli Nemci. Enote NOV so se pravočasno umaknile pred premočnim sovražnikom. Nemci so nadaljevali nasilje, ki so ga nad prebivalstvom izvajali že Italijani. 8. decembra 1943 je XIV. divizija napadla Kočevje. V tridnevnih bojih je zasedla celotno mesto, razen Auerspergovega gradu, v katerega so se umaknili Nemci. Obkoljeni sovražnik je po radijski zvezi priklical pomoč. Močne oklepne enote so jih ob podpori bombnikov rešile zadnji hip. V bojih je padlo 60 borcev NOV, med njimi tudi komandant XIV. divizije Mirko Bračič. Ker je bilo Kočevje pomembna strateška točka v nemški operacijski coni »Jadransko primorje«, so ga zasedli z močnimi enotami. Novembra 1944 so skoraj vse enote 7. korpusa ob podpori zavezniškega letalstva napadle mesto, vendar ga niso mogle zavzeti. Med NOB je bilo Kočevje 22-krat bombardirano, 80 odstotkov hiš pa je bilo požganih in porušenih. Mesto je 4. maja 1945 osvobodila Gubčeva brigada.

Sedaj je v objektu muzej, ki je odprt od ponedeljka do petka od 7 do 15 ure.

 

KOČEVJE – Spomenik Jožetu Šešku

Lokacija: Slovenija; Kočevje

Avtor: Nimam podatka.

Opis: Leta 1949 je bila kot spomin na revolucionarnega, narodnega heroja Jožeta Šeška postavljena spominska plošča na njegovem prebivališču na Ljubljanski cesti.

KOČEVJE – Spomenik Mirku Bračiču

Lokacija: Slovenija; Kočevje

Avtor: Nimam podatka.

Opis: V centru Kočevja so leta 1952 postavili spomenik, ki ima obliko širše vaze za rože. Na spomeniku piše: »Tu je 10. decembra 1943 jurišal na čelu svojih borcev in dal življenje za našo svobodo Mirko Bračič, komandant XIV. Divizije«.

KOČEVJE - Park narodnih herojev

Lokacija: Slovenija; Kočevje

Avtor: Glej opis.

Opis: Na Ljubljanski cesti zraven Gimnazije Kočevje stoji poseben park, ki časti slovenske narodne heroje. Vsebuje sedem doprsnih kipov na marmornatih stebrih z napisi imen in z letnico rojstva in smrti.
Arhitekturno zasnovo za park je naredil Zoran Didek. Kipe je oblikoval in naredil akademski kipar Stane Jarm.
Spomenik je postavljen pred nekdanjo Rudarsko upravno stavbo in in je nastala po načrtih arhitekta Milana Bižala iz Kočevja.
Narodni heroji, katerih kipi so postavljeni v parku:
Omerza – Obestar Ivan (1921 – 1943)
Delal je kot električar v Kočevju. OF se je pridružil leta 1941 in se v maju 1942 bojeval v drugem bataljonu Notranjega kranjskega oddelka. V letu 1942 je postal četrti poveljnik Cankarjeve brigade. Padel je na Jelenovem Žlebu.

Marincelj Anton – Janko (1917 – 1943)
Pred II. svetovno vojno je bil rudar. Leta 1941 se je pridružil OF in aprila 1942 partizanom. Postal je poveljnik Kočevske vojne enote in Tomšičeve brigade. Umrl je zaradi strelne rane med spopadom z Italijani.

Matejka Evgen - Pemc (1909 – 1945)
Bil je metalurg. Dolga leta je živel v Mariboru. Aprila leta 1941 se je preselil v Ljubljano. Maja 1942 se je pridružil partizanom. Kot prostovoljca so ga poslali na Gorenjsko, kjer je leta 1943 postal politični komisar Gorenjske vojne enote. Kasneje je bil povišan v šefa obveščevalne službe 31. divizije in 9. korpusa. Decembra leta 1941 je postal komandant 31. divizije. Nekaj dni pred koncem vojne je kot komandant 31. divizije padel pri Gradišču ob Soči (Italija), ko je zašel v sovražno kolono.

Jože Šeško ( 1908 - 1942)
Rojen v Slovenski vasi. Profesor. Organizator NOB na Kočevskem. Izdan, ujet v Konca vasi in po mučenju v zaporih ustreljen v Ljubljani. Po materini strani kočevski Nemec

Boldan Jože – Silni (1915 – 1994)
Delal je v Kočevskem rudniku, ko se je priključil k NOB. Leta 1942 je postal član Komunistične partije. Po njegovi aretaciji in begu, se je pridružil Zahodni Dolenjski partizanski enoti. Junija1942 se je pridružil Tomšičevemu bataljonu in mesec kasneje Tomšičevi brigadi. Kot poveljnik bataljona se je na Štajerskem bojeval s 14. divizijo. Junija 1944 je postal poveljnik Šercerjeve brigade. Kasneje se je pridružil Jugoslovanski ljudski armadi v Beogradu, kjer je dobil čin polkovnika.

Cetinski Andrej – Lev (1921 – 1998)
Kot eden izmed organizatorjev NOB v Kočevje je leta 1941 postal član Komunistične partije Slovenije (KPS). Decembra leta 1942 se je pridružil Cankarjevi brigadi in postal poveljnik enote. Kasneje je postal poveljnik bataljona in potem še namestnik komisarja. V marcu leta 1944 je bil povišan v poveljnika Zidanškove brigade, oktobra istega leta pa je postal poveljnik operacijskega osebja Šlandrove in Zidanškove brigade. Marca 1945 je postal poveljnik skupine vojnih enot na Štajerskem. Proti koncu vojne je poveljeval Bračičevi brigadi med osvobodilnim napadom na Štajerskem in Koroškem. Po vojni je odšel na vojno akademijo Jugoslovanske ljudske armade, kjer je kasneje tudi poučeval. Poleg tega je bil tudi vojaški okrajni poveljnik in pomočnik poveljnika vojske.

Remih Dušan – Duško (1922 – 1944)
Bil je rudar v Kočevju. Leta 1941 se je pridružil NOB. Maja 1942 se je pridružil partizanom in postal poveljnik oddelka Zahodno Dolenjske partizanske enote. Ko je bila ustanovljena Tomšičeva brigada, je postal poveljnik Tretjega bataljona. Po ustanovitvi Loške brigade v septembru 1943, je postal poveljnik Drugega bataljona in poveljnik Prvega bataljona v isti brigadi vse do Marca 1944. Umrl je v bitki , priključen 14. diviziji na Pohorju.