Lokacija: Slovenija; Lastine pri Sromljah
Avtor: Glej opis.
Opis: Spomenik so odkrili v spomin na nacistični poboj domačinov tik pred koncem 2. svetovne vojne. Stoji nasproti že skoraj porušene nekdanje Zarnikove vinske kleti. Ob tem zidu so Nemci in belogardisti 2. marca 1945 ustrelili partizana Ivana Ogorevca in Franca Latina ter aktivistko Antonijo Zagmajster, mlajšo. V Suhadolu na Zagmajstrovi domačiji so pod streli padle mama Antonija Zagmajster, njena noseča hči Neža in vnukinja Nadica Germovšek. Po čudežu je preživel hudo ranjen oče Jože Zagmajster. Na domačiji Petan, ki stoji nekoliko stran, pa je v hiši zgorela celotna družina.
Nov spomenik so oblikovali in izklesali v podjetju Skosal iz Griž, odkrila sta ga župan Brežic Ivan Molan ter predsednik ZB Brežice Stane Preskar, ki je obudil spomin na krvave dogodke. Pomoč pri postavitvi spomenika so zagotovili občina in upravna enota Brežice, KS Sromlje in Pišece, člani ZB Sromlje in Brežice, svojci pokojnih, podjetnika Martin Vodopivec in Alojz Petan ter sosed Branko Vintar. Prireditve se je udeležila tudi Milka Gole, z dekliškim priimkom Zagmajster, edina še živa priča tega okrutnega zločina, ko sta pred njenimi očmi umrli mama in sestra. Spomini na tiste dni so v danes 83-letni Milki prebudili grozljive spomine, ki jih je v minulih letih potlačila globoko v pozabo, je povedala.
Nov spomenik so oblikovali in izklesali v podjetju Skosal iz Griž, odkrila sta ga župan Brežic Ivan Molan ter predsednik ZB Brežice Stane Preskar, ki je obudil spomin na krvave dogodke. Pomoč pri postavitvi spomenika so zagotovili občina in upravna enota Brežice, KS Sromlje in Pišece, člani ZB Sromlje in Brežice, svojci pokojnih, podjetnika Martin Vodopivec in Alojz Petan ter sosed Branko Vintar. Prireditve se je udeležila tudi Milka Gole, z dekliškim priimkom Zagmajster, edina še živa priča tega okrutnega zločina, ko sta pred njenimi očmi umrli mama in sestra. Spomini na tiste dni so v danes 83-letni Milki prebudili grozljive spomine, ki jih je v minulih letih potlačila globoko v pozabo, je povedala.
V Svobodni misli št. 12, ki je izšla 24. junija 2010, je o tem zločinu obširno pisal Tomaž Teropšič iz Posavskega muzeja Brežice.
Leta 1962 je bila na takrat ohranjenem gospodarskem poslopju vzidana spominska plošča.
Gospodarsko poslopje je sedaj v zelo slabem stanju, zato so spominsko ploščo postavili na nov spomenik.
Ostanki požgane hiše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar