ŠENTJANŽ - Spomenika Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju na trgu v vasi, pred poslopjem osnovne šole ter grob na pokopališču v Šentjanžu

Lokacija: Slovenija; Šentjanž
Avtor: Glej opis.
Opis: Milan Majcen je bil rojen 7. novembra 1914 v Sentjanžu. Bil je kvalificiran natakar in je delal v železniški restavraciji na Zidanem Mostu in v restavraciji DAJ-DAM v Ljubljani. Leta 1940 pa je vzel v zakup gostilno Keršič v Ljubljani. Bil je član Zveze društev kmečkih fantov in deklet, po prihodu v Ljubljano pa je postal član glavnega odbora te zveze, ki je bila pod močnim vplivom KP Slovenije. Leta 1937 je podružnico tega društva ustanovil v Sentjanžu. V gostilni Keršič so se pri Milanu Majcnu sestajali komunisti, v dneh pred kapitulacije Jugoslavije in v prvih dneh okupacije pa celo CK KP Slovenije. V prvih dneh priprav na oborožen upor se je udeleževal raznih akcij in zbiral orožje. Takrat je postal član KP Slovenije. Italijanski okupatorji so ga v začetku avgusta 1941 zaprli, a mu je po šestih dneh uspelo skupaj s Francem Leskoškom in štirimi drugimi pobegniti. Odšel je v partizane na Mokre. Septembra 1941 so ga poslali v Mirensko dolino organizirat Mokronoško partizansko četo . Borce je skušal pridobiti tudi v rodnem Sentjanžu, pri tem pa so ga po izdaji nemški okupatorji skupaj z bratrancem Jankom Mevžljem presenetili v Vodnikovi hiši v Murencah. Po ogorčenem 18-urnem boju sta oba padla.

Janko Mevželj se je rodil v Mokronogu 16. oktobra 1923. Leta 1938 se je zaposlil kot kuhar v hotelu v Zemunu. Marca 1941 je prišel v Ljubljano. Julija 1941 je postal namestnik sekretarja SKOJ v Mokronogu. Septembra 1941 ga je mokronoški rajonski odbor OF poslal na radiotelegrafski tečaj v Ljubljano. Kmalu po vrnitvi se je srečal s komandirjem Mokronoške čete , bratrancem Milanom Majcnom, s katerim je 25. oktobra odšel preko nemško-italijanske meje v Sentjanž. Nemci so ju pokopali z vojaškimi častmi na pokopališču v Sentjanžu.

Milana Majcna so razglasili za narodnega heroja 20. decembra 1951 .

Spomenik v vasi je delo kiparja Stojana Batiča, ureditev pa je bila narejena po načrtu arhitekta Borisa Kobeta. Odkrili so ga ob 30-letnici njune smrti 1971. Simbolizira herojski boj in vstajo v letu 1941 . Na granitnem podstavku spomenika sta vklesaria verza Franceta Kosmača:

Milan Majcen,

Janči Mevželj,

dve imeni,

srce eno:

domovini

in svobodi

izročeno .

Junakov in trpinov dobre sence,

bodite z nami tudi mirni čas .

V enoto čvrsto družite Slovence,

ki ljubijo prostost, svoj dom in vas.

Vir : Knjiga: Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica

Doprsna kipa pred osnovno šolo Milana Majcna v Šentjanžu sta delo domačina, kiparja Julija Renka. Odkrita sta bila leta 1971.

Na njunem grobu na pokopališču v Šentjanžu je skromen nagrobnik. Postavili so ga učenci osnovne šole Šentjanž, ki nosi Milanovo ime. Na nagrobniku piše:

Narodna heroja

Milan Majcen

Mevželj Janči

Spomenik podarili pionirji Šentjanža.

Na pokopališču je tudi nagrobnik družine Majcen. Na njem piše: "v vojni vihri 1941 -1945 so izgubili življenje oče Ivan, roj. 1885, mati Marija 1893, sinovi Niko 1919, Marjan 1921, Joško 1922, Peter 1924.«

Dan smrti Milana Majcna in Jančka Mevžlja praznuje KS Šentjanž kot svoj praznik. Turistično društvo Šentjanž je pripravilo pot Po poteh Milana Majcna, ki smo jo seveda prehodili. Zemljevid dobite v gostilni Repovž.