BOHOR

Lokacija: Slovenija; Bohor

Opis: Spominska plošča na koči na Bohorju

Koča stoji na jasi pod Plešivcem, 925 m visokem vrhu v pogorju Bohor. Na tem mestu je Lovsko društvo »Bohor« Senovo pri Rajhenburgu leta 1939 postavilo kočo na Bohorju (Lovsko - planinski dom). 24. junija 1942 so kočo požgali borci Kozjanske čete, da se vanjo ne bi naselil sovražnik.

Na temeljih požgane koče so člani Planinskega društva »Bohor« Senovo v času od 1. maja 1956 do 23. avgusta 1959 zgradili planinsko kočo. V letu 1978 se je začela temeljita obnova in posodobitev koče ter gradnja prizidka. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je gradnja prizidka napredovala tako, da je bila njegova otvoritev realizirana šele 24. septembra 1994.

BOHOR je bil med NOB zavetišče partizanskih enot, ki so delovale na njegovem širšem območju ali pa so na svojih pohodih tam le počivale. Že oktobra 1941 se je na njem zadrževala Brežiška četa, novembra 1941 pa ga je na znanem brežiškem pohodu prečkal 1. štajerski bataljon pod poveljstvom Franca Rozmana - Staneta. Od spomladi 1942 se je tam bojevala Kozjanska četa; že leto pozneje je četa prerasla v Kozjanski bataljon. Februarja 1944 se je v globokem snegu čez Bohor prebijala XIV. divizija na svojem znamenitem pohodu na Štajersko. Aprila 1944 je bil v bližini Sromelj ustanovljen Kozjanski odred, ki je od junija do septembra 1944 osvobodil precejšen del Kozjanskega. Nemci so v zimski ofenzivi 1944/45 požgali nekaj vasi in postrelili več ljudi. Bohor je bil simbol boja za svobodo na Kozjanskem in v Posavju, njemu je posvečena znana partizanska pesem »Bohor je vstal, Bohor žari«.

Na Bohorju je bil tudi sedež nekaterih političnih organizacij, med njimi tudi okrajnega odbora OF Blanca-Senovo in okrožnega odbora OF za okrožje Kozje. Na planinski koči je vzidana plošča v spomin na zbor kozjanskih aktivistov avgusta 1944.

Jeseni 1943 je bila na Bohorju ustanovljena kurirska postaja S-27, ki je delovala do konca vojne. Prvi komandir je bil Leopold Juvan - Igor, na postaji je bilo približno deset kurirjev. Zveze je vzdrževala s S-28 v bližini Pišec, S-25 pri Jurkloštru in S-1 na Rudnici ter z odbori OF in vojaškimi enotami na Kozjanskem. Pri opravljanju kurirskih nalog je 26. februarja 1945 pri Osredku padel kurir Franc Zemljak.

Partizanska bolnišnica v Travnem Lazu:

V grapi pod vrhom Velikega Javornika so se do aprila 1944 v partizanski bolnišnici zdravili ranjeni borci NOV, potem pa je bila bolnišnica izdana in uničena. Baraka iz neobdelanih lesenih brun z enokapno streho je bila obnovljena 1967 in 2002. V njej so lesena ležišča, kuhinja in operacijska miza.

Partizanska tehnika France Prešeren:

Na Bohorju je pod Zajselami locirana partizanska tehnika France Prešeren. Tehniko so postavili avgusta leta 1944, pod njo je padal slap Pekel, ki je s hrupom preglasil ropot strojev. Tiskali so različne časopise, brošure in priložnostno čtivo.

Ker je bila izdana, so jo Nemci 26. februarja 1945 požgali. Leta 1977 rekonstruirana baraka ima delno še ohranjeno prvotno opremo (kopirni in pisalni stroj).

In še manjši spomenik pod turistično kmetijo Žveglič.

Za predstavljene fotografije smo prehodili pot štirih slapov.