Avtor: arhitekti Edvard Ravnikar, Savin Sever, Milko Kožar
Opis: Pokopališče je obdano z nizkim zidom in ima nagrobne kamne v obliki svinčenk. Na svinčenkah so imena pokopanih. Med njimi so tudi neznani borci in narodni heroj Anton Šibelja – Stjenka.
Skupaj je pokopanih 305 borcev NOV, padlih v nemški ofenzivi aprila 1945.
Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Pokopališče je locirano okoli 250 m od hiše Vojsko 78.
Narodni heroj ŠIBELJA, Anton – Stjenka
Rojen: 21. april 1914, Tomačevica, umrl: 1. april 1945, Gorenja Trebuša, Gačnik
Rodil se je očetu Antonu in materi Leopoldi Švara. Osnovno
šolo je obiskoval v Komnu. Leta 1929 je odpotoval k sestri v Trst, kjer se je
izučil za ključavničarja in se zaposlil v ladjedelnici v Miljah. Leta 1935 je
bil vpoklican v italijansko vojsko, ker pa je bil že tretji sin, ki je služil
vojsko, so ga po šestih mesecih odpustili. Zaradi sodelovanja v delavskem
gibanju in organizaciji TIGR so ga italijanske oblasti preganjale in večkrat
tudi zaprle. V priporu je bil tudi sočasno z nekaterimi kasnejšimi obsojenci
prvega tržaškega procesa, ker pa mu krivde niso mogli dokazati, so ga leta 1941
izpustili. Čeprav je bil neprestano pod nadzorom policije, je s pomočjo orožja
iz prve svetovne vojne, ki ga je tudi sam zbiral in popravljal, vojaško
usposabljal kraško mladino. Leta 1941 se je povezal z NOB in postal član OF. S
skupino kraških mladeničev je po Krasu opravljal sabotažne akcije proti
okupatorju – italijanskim fašistom, na železniških progah in električnih napeljavah.
Junija 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko, a se je 26. junija 1942
pridružil Vipavski četi v spodnji Vipavski dolini. Avgusta 1942 je osnoval
Kraško četo in postal tudi njen vodja. Kraška četa se je leta 1943 priključila
Primorskemu odredu. Postal je poveljnik bataljona, zatem poveljnik 3. in nato
4. bataljona Kosovelove brigade in decembra 1943 namestnik poveljnika novega
Južnoprimorskega odreda. Vodil je več sabotažnih akcij, med katerimi je najbolj
znan napad na motorizirano kolono (2. februar 1944) v Dovcah med Branikom in
Komnom, v katerem je padlo 31 nemških policistov in 50 italijanskih fašistov.
Maja 1944 je postal poveljnik Kosovelove brigade. Junija 1944 je bil ranjen med
boji v Baški grapi in po okrevanju je postal poveljnik Dolomitskega odreda. Ko
je bil odred kasneje razformiran, je postal vodja partizanskih delavnic IX.
korpusa in dosegel čin majorja. Znan je tudi po svojih orožarskih izumih. Padel
je med boji z Nemci nad Gačnikom.
14. decembra 1949 je bil proglašen za narodnega heroja. V Tomačevici, na
njegovi rojstni hiši, je postavljena spominska plošča in na Trstelju je po njem
poimenovana planinska koča. V Komnu so mu postavili spomenik in po njem tudi
poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo.
Vir:
primorci.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar