ponedeljek, 10. november 2014

IDRIJA - Spomenik padlim v NOB in rudarjem

Lokacija: Slovenija; Idrija
Avtor: kipar Tone Kralj
Opis: Na kamnitem podstavku sta postavljeni bronasti plastiki rudarja - borca in ženska figura. Spomenik je bil postavljen 29.10.1953, stoji pa na Mestnem trgu.

Trg je bil leta 2005 prenovljen. Stoji na mestu župnijske cerkve s. Barbare. Temeljni kamen zanjo je 10.avgusta 1622 blagoslovil ljubljanski škof Tomaž Hren. 
Spomladi 1945 je bila v letalskem napadu cerkev poškodovana in leta 1951 porušena.

Ob otvoritvi prenovljenega trga je tednik Družina zapisal:

Srce Idrije – nov trg

V petek, 7. oktobra, so v Idriji blagoslovili trg, na katerem je nekoč stala župnijska cerkev.

»Včerajšnji dan je bil za živo Cerkev v Idriji težak; je današnji dan, 7. oktobra, ki ga doživljamo kot dan sprave; in bo jutri, ko naj bo prihodnost v tem mestu še prijaznejša, odnosi in sodelovanje med vsemi ljudmi še plodnejši, kristjani pa to, kar nam Jezus naroča – sol in luč.« S temi besedami je škofov vikar Renato Podbersič nagovoril zbrane ob odprtju in blagoslovitvi prenovljenega Mestnega trga v Idriji.

Besede o težkih dneh so se nanašale na porušeno cerkev sv. Barbare, ki je do leta 1951 stala na kraju, kjer so bili do nedavnega zgolj parkirišče, partizanski spomenik in manjši park. Po več kot pol stoletja pa je spomin na porušeno cerkev le vtkan v arhitekturno podobo in spomin mesta.

Danes 92-letni Janko Pirc, ob koncu druge svetovne vojne cerkovnik omenjene cerkve, se še živo spominja prizadetosti in joka župljanov ob bombardiranju in pozneje rušenju. Leta 1945 je bila cerkev dvakrat bombardirana; prvič je zgorelo ostrešje cerkve in kar je bilo lesenega, drugo bombardiranje jo je še dodatno poškodovalo. A verniki so notranjščino kmalu očistili, zbiral se je material za obnovo, občasno so bile v cerkvi tudi maše, celo birma … Kljub pripravljenosti, da se cerkev obnovi, so oblasti sklenile, da jo je treba v skladu z »mestnim regulacijskim načrtom« porušiti.

V postopku denacionalizacije je Župnija Idrija vložila zahtevek, da se zemljišče porušene cerkve vrne v naravi, in po dolgih zapletih se je to zgodilo. Na podlagi dogovora z mestno krajevno skupnostjo so po načrtih priznanega arhitekta slovenskega rodu, Borisa Podrecce, in ob pomoči Marka Lavrenčiča trg preuredili ter v petek, 7. oktobra, predali mestu v uporabo.

Arhitekt Podrecca je prepoznal rano, ki je v obliki »razrušene, razblinjene« cerkve zevala v mestu, in je v trg vpletel mnogo simbolnih elementov. V tlaku je simbolno nakazan tloris cerkve sv. Barbare s spominskimi napisi, posebej zgovorna pa je fontana, nad katero se dviga križ. Podrecca pravi: »Tam, kjer je bila največja tragedija, v nekdanjem območju apside, je fontana, ki predstavlja očiščenje, ki ga ljudje potrebujejo.« Drug pomemben simbol je stebrišče, ki nakazuje, da pod njim leži kripta cerkve. Kot je dejal mons. Podbersič, bodo za župnijsko občestvo obnovitvena dela končana šele tedaj, ko bo kripta pripravljena za bogoslužje. Na drugi strani trga stoji partizanski spomenik, simbol neke druge zgodovine.

Idrijski župan Damjan Krapš je v govoru poudaril, da je z novim trgom nekdanji cerkvi sv. Barbare dan zgodovinski spomin, da je dogovor med občino, župnijo in krajevno skupnostjo vse skupaj postavil v prave dimenzije, arhitektura pa to nadgradila: »Vse zgodovinske krivice, grehi, nestrpnosti do soljudi pa morajo biti skozi opravičila in odpuščanja le še zgodovinski dogodki, ki jih bo v času in prostoru vrednotila zgodovinska stroka.« Priča tragedije, ki je zaznamovala mesto in župnijo, Pirc, pa pravi: »Najraje bi videl, da bi cerkev še stala ali da bi se na novo naredila … sedaj je vsaj križ na tistem mestu.« S spravnimi besedami in skladno z geslom misijonskega leta v Idriji je pred blagoslovom trga končal nagovor tudi mons. Podbersič: »Naj tudi ta trg dokazuje, da vam je v Idriji dobro biti skupaj. Pridite, pridružite se nam v veselju, kajti dobro nam je ljudem različnega prepričanja v Idriji biti skupaj«.

Na trgu je še doprsni kip španskega borca in narodnega heroja dr. Aleša Beblerja –

Primoža.






 

 


Ni komentarjev:

Objava komentarja