Avtor: Arhitekt Vinko Glanz in kipar Boris Kalin
Opis: Spomenik predstavlja realistična upodobitev ranjenega partizana z bolničarko. Za spomenikom je grobnica narodnega heroja R. Delpina.
Odkrit je bil leta 1954 in stoji ob Cesti IX. korpusa v jedru naselja.
Napis:
… KER NI VAS VEČ
ZATO STE VSEPOVSOD
SAJ SMRT VAS JE
ŽIVLJENJU DAROVALA
Rastislav Delpin (partizansko ime Zmago), slovenski partizan, častnik in narodni heroj, * 2. september 1920, Podgora, Italija (Piedimonte del Calvario) † 26. december 1956, Šempeter pri Gorici
Heroj Rastislav izhaja iz delavske družine. Pet razredov osnovne šole je končal v Podgori, dva v Gorici. Po poklicu je bil trgovski pomočnik.
Že 1939 je bil v Rimu obsojen na leto dni zapora, zaradi antifašističnega delovanja in ker je bil nacionalno zaveden Slovenec.
Leta 1941 je bil poklican v italijansko vojsko. Hitro je bil odpuščen zaradi srčne napake.
Za Osvobodilno fronto je začel delati 1942. Za partizane je zbiral orožje, municijo in življenjske potrebščine. Ko je Italija kapitulirala, je sam odšel v partizane. Pridružil se XVII. brigadi Simona Gregorčiča, kjer je bil obveščevalec bataljona in kasneje brigade. Medtem je zaradi bolezni moral zapustiti brigado, nakar se je priključil skupini Briskega VOS-a (obveščevalna služba), kjer je z izjemnim pogumom izvrševal diverzantske akcije. Prvo akcijo je izvedel oktobra 1943 v Vipolžah, kjer je s svojo skupino napadel nemško kolono, jo razbil in pregnal v Moše (Italija).
Decembra 1943 je bila pod njegovim vodstvom napadena in uničena fašistična postojanka v Podgori.
V decembru je skupina VOS-a pod njegovim poveljstvom razbila fašistično stražo v tekstilni tovarni v Podgori in napadla samo tovarno. Nastala je škoda okoli 9 milijonov lir, zaplenjenega pa je bilo veliko materiala.
Izvršen je bil uspešen napad na železniško postajo v Moši. V Sv. Ivanu Manzano je s tremi tovariši uničil karabinjersko postajo s 23 karabinjeri, jih razorožil in odnesel ves material.
Preoblečen v italijanskega oficirja je s svojo skupino izvedel akcijo na glavno skladišče in klavnico v Gorici. Tedaj je bil zaplenjen težki kamion s prikolico, natovorjen z več tonami življenjskih potrebščin, orožja in municije. V tej akciji so bili ubiti štirje Nemci.
Spet oblečen kot italijanski oficir je v Vidmu (Italija), vzel iz nemškega štaba skico važnih vojnih objektov. Podobne akcije je izvršil v Butriji, Čedadu in Gorici.
V začetku 1944 je rešil iz obroča štab VOS-a za Brda. Enkrat je Zmago sam napadel nemško četo v izvidnici in jo pognal v beg.
Rastislav Delpin, izredno hraber in iznajdljiv, je bil poznan kot drzen diverzant po Brdih, okolici Gorice in Furlaniji.
V poslednjih dnevih vojne je vodil boj s četniki v Medani in pri Vipolžu.
Po končani vojni je služboval v Gorici, Trstu, v UDB-i. Organiziral je akcijo in v njej sam sodeloval. Iz goriškega zapora je osvobodil je majorja UDV-ja. V tej akciji so ga stražarji prepoznali in prijavili Anglo-Američanom. 6 novembra 1945 je bil aretiran in obsojen na pet let zapora. Puščen po dveh in pol letih se je vrnil se je v Jugoslavijo, (italijansko sodišče ga je potem v odsotnosti obsodilo na 120 let zapora).
Živel je kot invalidski upokojenec v Novi Gorici. Pokopan je v Solkanu pri Novi Gorice.
Za narodnega heroja je proglašen 5. septembra 1953 leta.
VIR: http://www.znaci.net
ZATO STE VSEPOVSOD
SAJ SMRT VAS JE
ŽIVLJENJU DAROVALA
Rastislav Delpin (partizansko ime Zmago), slovenski partizan, častnik in narodni heroj, * 2. september 1920, Podgora, Italija (Piedimonte del Calvario) † 26. december 1956, Šempeter pri Gorici
Heroj Rastislav izhaja iz delavske družine. Pet razredov osnovne šole je končal v Podgori, dva v Gorici. Po poklicu je bil trgovski pomočnik.
Že 1939 je bil v Rimu obsojen na leto dni zapora, zaradi antifašističnega delovanja in ker je bil nacionalno zaveden Slovenec.
Leta 1941 je bil poklican v italijansko vojsko. Hitro je bil odpuščen zaradi srčne napake.
Za Osvobodilno fronto je začel delati 1942. Za partizane je zbiral orožje, municijo in življenjske potrebščine. Ko je Italija kapitulirala, je sam odšel v partizane. Pridružil se XVII. brigadi Simona Gregorčiča, kjer je bil obveščevalec bataljona in kasneje brigade. Medtem je zaradi bolezni moral zapustiti brigado, nakar se je priključil skupini Briskega VOS-a (obveščevalna služba), kjer je z izjemnim pogumom izvrševal diverzantske akcije. Prvo akcijo je izvedel oktobra 1943 v Vipolžah, kjer je s svojo skupino napadel nemško kolono, jo razbil in pregnal v Moše (Italija).
Decembra 1943 je bila pod njegovim vodstvom napadena in uničena fašistična postojanka v Podgori.
V decembru je skupina VOS-a pod njegovim poveljstvom razbila fašistično stražo v tekstilni tovarni v Podgori in napadla samo tovarno. Nastala je škoda okoli 9 milijonov lir, zaplenjenega pa je bilo veliko materiala.
Izvršen je bil uspešen napad na železniško postajo v Moši. V Sv. Ivanu Manzano je s tremi tovariši uničil karabinjersko postajo s 23 karabinjeri, jih razorožil in odnesel ves material.
Preoblečen v italijanskega oficirja je s svojo skupino izvedel akcijo na glavno skladišče in klavnico v Gorici. Tedaj je bil zaplenjen težki kamion s prikolico, natovorjen z več tonami življenjskih potrebščin, orožja in municije. V tej akciji so bili ubiti štirje Nemci.
Spet oblečen kot italijanski oficir je v Vidmu (Italija), vzel iz nemškega štaba skico važnih vojnih objektov. Podobne akcije je izvršil v Butriji, Čedadu in Gorici.
V začetku 1944 je rešil iz obroča štab VOS-a za Brda. Enkrat je Zmago sam napadel nemško četo v izvidnici in jo pognal v beg.
Rastislav Delpin, izredno hraber in iznajdljiv, je bil poznan kot drzen diverzant po Brdih, okolici Gorice in Furlaniji.
V poslednjih dnevih vojne je vodil boj s četniki v Medani in pri Vipolžu.
Po končani vojni je služboval v Gorici, Trstu, v UDB-i. Organiziral je akcijo in v njej sam sodeloval. Iz goriškega zapora je osvobodil je majorja UDV-ja. V tej akciji so ga stražarji prepoznali in prijavili Anglo-Američanom. 6 novembra 1945 je bil aretiran in obsojen na pet let zapora. Puščen po dveh in pol letih se je vrnil se je v Jugoslavijo, (italijansko sodišče ga je potem v odsotnosti obsodilo na 120 let zapora).
Živel je kot invalidski upokojenec v Novi Gorici. Pokopan je v Solkanu pri Novi Gorice.
Za narodnega heroja je proglašen 5. septembra 1953 leta.
VIR: http://www.znaci.net
Ni komentarjev:
Objavite komentar