JAJCE – Muzej 2. zasedanja AVNOJ-a (1. objava)

Lokacija: Bosna in Hercegovina; Jajce

Opis: Drugo zasedanje AVNOJ-a se je odvijalo v stavbi bivšega društva "Sokol". Po osvoboditvi mesta so partizani dvorano, v kateri je bila nemška vojna kasarna, uničili, za zasedanje AVNOJ-a so jo obnovili in pripravili v treh tednih. Novi objekt so poimenovali »Dom kulture«. V njem je delovalo gledališče NO in vsak večer uprizarjalo Gogoljevega Revizorja.

Zgodovina:

Prihod delegatov na zasedanje

Konec novembra 1943 so v Jajce prihajale delegacije predstavnikov narodov iz vseh krajev Jugoslavije. Iz Slovenije so prišli dr. Ivan Ribar (predsednik AVNOJ-a), Boris Kidrič in dr. Josip Vidmar. Največ težav z udeležbo so imeli delegati iz Črne Gore, ki so pod orožjem in stalno nevarnostjo morali prepešačiti 300km. Delegacijo iz Hrvaške je vodil dr. Vladimir Bakarić, spremljala jih je manjša enota iz Trinajste proletarske brigade.

Med delegacijami so bile poleg KPJ tudi Hrvatska seljačka stranka (mačekovci in radićevci), Srbska zemljoradnićka stranka, Stranka samostalnih demokratov, Muslimanska skupnost (spahinovci), nekaj radikalcev, par Hrvatov iz Jugoslovanskega odbora (ustanovljenega 1915 v londonu), Stranka krščanskih socialistov in druge mestne partije. Večina delegatov je bila pripadnikov NOVJ (borci in revolucionarji).

Dan pred zasedanjem v Jajcu je dr. Ivana Ribarja doletela težka usoda. 28. novembra 1943 je na Glamoč polju padel njegov sin Ivo Lola Ribar, član Vrhovnega štaba in predsednik organizacije SKOJ. Samo nekaj tednov prej pa je v borbi s četniki pri Kolašinu padel njegov drugi sin Jurica Ribar. Žalostne vesti o smrti sinov mu je po koncu zasedanja, ki ga vodil dr. Ribar, prenesel novoizbrani maršal Tito.

Začetek zasedanja AVNOJ-a

V Domu kulture se je zbralo skupno 142 delegatov. Drugo zasedanje AVNOJ-a se je pričelo točno ob 19. uri. Vrata Doma kulture so bila široko odprta za vse meščane, zaradi nevarnosti postavljanja diverzije pa so bili vsi prisotni, razen delegatov, na vhodu temeljito preiskani.

Okrog mesta so bili postalvjeni težki protiavionski mitraljezi, za slučaj zračnega napada. Mesto je ugasnilo luči ob 19.15, ko so se zaprla vrata Doma kulture. Okna Doma so bila zastrta z roletami, v notranjosti pa je svetila blaga luč, ki torej ni bila dober orientir eventuelnega zračnega napada na mesto. Dom kulture so varovale močne partizanske enote.

Delo delegatov se je pričelo s himno »Hej Slovani«, okoli 19.20; zaključek je bil predviden ob 5h zjutraj. Zasedanje je vodilo predsedništvo AVNOJ-a v sestavi: dr. Vojislav Kecmanović, dr. Ivan Milutinović, dr. Sreten Žujović, dr. Josip Vidmar, dr. Pavle Gregorić, dr. Zlatan Sremec, dr. Sulejman Filipović in pravoslavni duhovnik iz Krupnja Vlada Zečević.

Predsednik AVNOJ-a, dr. Ivan Ribar, izbran na prvem zasedanju AVNOJ-a v Bihaću 1942, je otvoril zasedanje s svojim uvodnim nagovorom »O delu AVNOJ-a med obema zasedanjima«.

Po polurnem premoru po koncu Ribarjevega nagovora, okoli 21. ure, je na govorniško mesto stopil Josip Broz Tito. Začel je z besedami:

"Osnovanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je eden od največjih doprinosov narodnoosvobodilne borbe do tega časa. Položeni so temelji, na katerih se gradi nova, pravna ureditev v državah Jugoslavije, položeni so temelji prave demokratične narodne vladavine…«

Pogostokrat prekinjen z odobravajočimi medklici in aplavzi, je Tito zaključil svoj referat:

»Borba naših narodov in sijajni uspehi, ki so jih borci dosegli na bojnem polju s pomočjo slavne NOV in POJ, so ustvarili velike simpatije pred celim svetom; ustvarili so vse pogoje, da naši narodi dosežejo svoje težnje – svobodo, resnično demokratično federativno Jugoslavijo.«

Po Titovem referatu se je med pavzo pričela diskusija. Po pavzi se je na govorniškem odru pojavil Boris Kidrič. Za njim so govorili še:Pero Krstajić, sodnik Marko Vujačić, književnik dr. Sulejman Filipović, svétnik iz Bosne Novak Mastilović, hercegovski prvoborec Luka Stević, predstavnik nosilcev Karađorđeve zvezde iz prve vojne Franc Franc Ljubej, Vice Buljan, Rodoljub Čolaković kot sekretar AVNOJa- in mnogi drugi. Skupno je govorilo 44 delegatov.

Okoli pol polnoči je prišlo do krajše pavze, da bi točno ob 23.45 dr. Ivan Ribar pred svétniki prebral odločitve z Drugega zasedanja AVNOJ-a. To so bile sicer zadnje minute 29. novembra, a ker se je branje pričelo pred polnočjo, je za datum zgodovinskih odločitev vzet 29. november 1943.

Glavne odločitve z Drugega zasedanja AVNOJ-a

-       AVNOJ se imenuje za zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije, kot vrhovni predstavnik naroda; vzpostavi se NKOJ z vsemi značilnostmi narodne vlade, preko katerega bo AVNOJ izpolnjeval svojo izvršno funkcijo

-       jugoslovanski vladi v izgnanstvu se prepoveduje vrnitev v domovino, odvzete so ji vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, prav tako se kralju Petru II. Karađorđeviću prepoveduje vrnitev v domovino do konca vojne, ko se bo narod odločil bodisi za republiko bodisi za monarhijo

-       obveznosti, ki jih je v tujini v imenu Jugoslavije sklenila vlada v izgnanstvu, se ne priznajo, prav tako se ne priznajo mednarodni dogovori ali obveznosti, ki bi jih vlada v izgnanstvu eventuelno sklenila

-       Jugoslavija se bo zgradila na demokratičnem principu kot skupnost držav enakopravnih narodov vključno s pravico do samoodločbe in odcepitve.

Za Slovenijo je bil pomemben sklep o priključitvi Primorske k matični državi.

Fotografije obnovljene muzejske postavitve si oglejte v posebni objavi.

Predstavljene fotografije so bile posnete leta 2007.

Maj 2007.

December 2007.