sreda, 23. julij 2014

VELIKA ILOVA GORA - Spomenik bojem Cankarjeve in Ljubljanske brigade

Lokacija: Slovenija; Velika Ilova gora
Avtor: arhitekt Edo Mihevc.
Opis: Spomenik sestavljata 5 m visoka, v zraku povezana, šesterokotna marmorna stebra z vklesanim posvetilom. V povezavi je vtopljena zvezda. Pod spomenikom je urejeno grobišče okoli 70 neznanih borcev, padlih v bojih med nemško ofenzivo v prvih dneh novembra 1943 v bojih na Ilovi Gori. Grobišče je bilo urejeno leta 1949, spomenik pa postavljen ob 20-letnici vstaje; odkrili so ga 10. 9. 1961.
Spomenik stoji na tlakovani ploščadi, do katere vodijo stopnice z zidano ograjo, v bregu nad šolo, južno od vasi.

Pisatelj in pesnik Tone Seliškar, sam udeleženec teh bojev, jih je ovekovečil s temi besedami:
»Ne in ne,
niso nas strli
in nihče nas
nikdar ne bo,
trpeli, krvaveli,
padali smo
in na naši
zemlji ostali.«

V dneh 1. in 2. novembra 1943 sta se Ljubljanska in Cankarjeva brigada borili z Nemci na črti Ivančna Gorica – Muljava – Krka pri vaseh Potok, Hudo, velike Vrhe, Ravni dol, potem pa sta se umaknili proti Ilovi gori. 4. novembra dopoldne so ju tam iz smeri Račne in Čušperka napadle enote granadirskega polka 162. turkestanske divizije, a so se morale poražene umakniti. Popoldne je sovražnik napadel s še večjo silo ter zasedel in požgal vasi Gaberje in Veliko Ilovo goro. Po srditih bojih in hudih izgubah na obeh straneh so se partizanske enote umaknile. Pri tem je imel največ izgub 1. bataljon Ljubljanske brigade, ki se je zdesetkan prebil iz sovražnikovega obroča.
Ponoči, ko je sovražnik zbiral nove sile za napad, so partizani spravili vse ranjence na varno na Jauhe, odtod pa so enote obeh brigad odšle na Korinj in si tu po treh, štirih dneh prvič skuhale.
Ta dramatični boj je upodobil tudi glasbenik Marjan Kozina (ki se je tudi sam bojeval v tistih krajih) v svoji simfonični pesnitvi Ilova gora.

povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987.







Ni komentarjev:

Objava komentarja