Lokacija: Bosna in Hercegovina; Mrkonjić Grad, Previle
Avtor: Ni podatka.
Opis: Restavracija Izletnik se nahaja ob glavni cesti Mrkonjić Grad –Jajce. Če se boste tu ustavili, boste zagledali preprost spomenik v obliki kamnitega obeliska, zaključenega s kovinsko rdečo zvezdo. Vzidana, po videzu sodeč obnovljena, kamnita plošča nas poduči, da je bila 15 februarja 1942 leta, na tem mestu bitka. Narodni heroj Simo Šolaja je s svojimi borci pobil 183 sovražnikovih vojakov. V njegovem življenjepisu piše, da je bil to bataljon domobranov, tj. vojske NDH, bitka pa se je odvijala 14 februarja.
Narodni heroj Simo Šolaja je bil rojen leta 1905 v vasi Pijevi, blizu Šipova, v revni kmečki družini. Do začetka 2. svetovne vojne je delal kot gozdni delavec v Bosni, Črni Gori in Srbiji. Ko se je začel ustaški teror v okolici Šipova, je Simo z nekaj svojimi prijatelji, v bližnjem gozdu, začel zbirati ljudi in orožje za približujoči se boj. Nakar je v vas prišla novica, da so komunisti v Drvarju pričeli z vstajo. Z nekaj tovariši je sredi dne napadel in razorožil žandarje na železniški postaji Ravni Do. S komunisti, ki so se v sosednji vasi Janja pripravljali na oboroženo vstajo, je vodil bitke okoli Šipova, Jezera in Mrkonjić Grada, ki so bili osvobojeni avgusta 1941. Tedaj so se začele tudi priprave za napad na Jajce.
V vseh teh akcijah je Šolaja stopal v boj med prvimi. V jurišu na ustaše v Jezeru, 28. avgusta 1941, se je znašel med njimi, a se rešil z bombami in s pomočjo tovarišev. Po veliki tridnevni ofenzivi Nemcev, ustašev in domobranov na svobodnem ozemlju Janje in Pijeva, v začetku septembra 1941, se je Šolaja umaknil na Kozile in s svojo nekompletno četo pričakal in uničil ustaško četo. Tedaj so se mu pridružili še drugi borci, kmetje, ženske in otroci. Tako je nastal odbor ustajnikov, ki je pregnal sovražnike iz Pijeva, Janje in Šipova. Zmaga je dala velik zagon vstaji v tem in okoliških krajih.
V sredini oktobra 1941, ko se je formiral Tretji krajiški partizanski odred, je bil v sestavu le-tega tudi bataljon »Iskra«, ki mu je poveljeval Šolaja.
Italijani so še posebej spoštovali Šolajo po porazu pri Sokocu in v Rastičevu, pri Kupresu, 3. decembra 1941. Ko so v septembru sklenili pakt z vojvodo Urošem Drenovićem, so na razne načine poskušali enako storiti s Šolajo. Poskušali so tudi s podkupnino, Šolaja pa je odgovoril z ubojem poslanega uradnika.
Pod Šolajevim poveljstvom je bataljon »Iskra« v borbi med 31.12. 1941 in 1.1.1942 uničil postojanke v Majdanu, med Jajcem in Mrkonjić Gradom, 14. 2. 1942 pa razbil bataljon domobranov na Vođenom Podu in na Previlah. Nazadnje je padla odločitev, da se 25. 2. izvede napad na Mrkonjić Grad. Pod pritiskom borcev je celo Drenović obljubil, da bo mesto napadel z južne in zahodne strani. Šolaja je ob dogovorjenem času s svojimi borci prodrl v center mesta in tam uničil žandarmarijsko postajo, požgal italijansko motorizacijo in uničil nekaj sovražnikovih postojank. Ker pa Drenović ni izvršil dogovorjenega napada, se je bil Šolaja prisiljen s svojimi borci prebijati ven iz mesta. Ko je maja 1942 slediča četniška akcija, so Šolajo četniki s prevaro ujeli in v Mrkonjić gradu predali Italijanom. Osvobodili so ga partizani njegovega bataljona, brez boja.
Konec julija in v začetku avgusta 1942 so se razvijale bitke med ustaši in proletarskimi brigadami, okrepljenimi z enotami Tretjega krajiškega partizanskega odreda. V noči med 13. in 14. avgustom je Simo Šolaja umrl, jurišajoč na ustaške bunkerje, med napadom na Kupres.
Z odlokom CK KPJ je bil Šolaja posmrtno sprejet med člane KPJ. Z ukazom Vrhovnega štaba NOP in DVJ je bil 7.8.1942, kot eden izmed prvih borcev NOV in POJ, proglašen za narodnega heroja.
V Biltenu Vrhovnega štaba št. 17-19 o imenovanju Šolaje za narodnega heroja piše: »Na predlog Operativnega štaba NOP in DV za Bosansko Krajino in po odločitvi Vrhovnega štaba NOP in DVJ se komandantu bataljona »Pelagić«, tovarišu Simi Šolaju, ki je herojsko umrl pri Kupresu, dodeljuje naziv narodnega heroja. Ime tovariša Šolaje je poznano v vsej Bosni, še posebej pa v Bosanski Krajini. Priljubljen pri narodu, pri svojih borcih, pa tudi pri četnikih, tovariš Šolaja ni bil samo primer junaštva v borbi proti narodnim izdajalcem in proti okupatorju, temveč je bil tudi poosebljenje poštenja in predanosti svojemu narodu in njegovi osvobodilni borbi.«
Leta 1955 je Vojislav Nanović posnel film »Šolaja« o njegovem življenju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar