četrtek, 2. januar 2014

KAMPOR – italijansko fašistično koncentracijsko taborišče Kampor – svetišče in mozaik

Lokacija: Hrvaška, otok Rab, Kampor
Avtor: arhitekt Edvard Ravnikar s sodelavci, slikar Marij Pregelj (mozaik)
Opis: Pri koncu parka obiskovalca pričakajo ostanki naselbine, ki v svoji sredici nosijo parabolični kamniti lok  - svetišče, ki spominja na taboriščni šotor. V njem je na kamniti steni, ki ima rahlo konkaven tloris, velik mozaik Marija Preglja. Osnovni motiv sta figuri izčrpanih zapornikov, od katerih je eden v verigah, glavna tema stenske slike pa je prehod iz fašizma, vojne in obupa v socializem, mir in upanje. Nasproti mozaika sta simetrično postavljeni dve prazni kamniti posodi, ki nezgrešljivo spomnita na »antično pogrebno žaro« ob vhodu v kompleks, le da tu predstavljata nekakšen oltar, ki ne pripada nobeni religiji oz. spominjata na krstni kamen.
Na koncu se pot po pokopališču spusti do najnižje točke, odprtine v zidu, ki gleda na močvirnato zemljišče in vodi k obali. Izstopimo lahko le kot tenak curek vode, ki se skozi zadelano vrzel v obodnem zidu izlije v močvirje in okolje in dalje v morje.
V celotnem zaporedju spominskega kompleksa horizontalni nivoji te simbolične krajine vzpostavljajo odnos z oddaljenim obzorjem, kar poudarja motiv osvoboditve iz zapora in težnjo k boljši prihodnosti.

Gotovo najpomembnejše delo arhitekta Edvarda Ravnikarja na področju memorialne arhitekture je bilo prav zaradi izrazite večplastnosti in široke pomenskosti, ki se bogati skozi čas, predstavljeno na beneškem Bienalu 2004 s tematskim naslovom Metamorphosis-Metamorph. »To bo enkrat kar en gaj«, so bile v petdesetih letih Ravnikarjeve besede ob predstavitvi projekta. In danes nekdanje grobišče žrtev fašističnega terorja, sprva oblikovano kot park - mesto mrtvih, sledeč avtorjevo napoved, zares spreminja svoj značaj v ambient, napolnjen z nekakšno vedrino in upanjem na prihajajoči boljši čas.
povzeto po: Curtis, William J.R., Krušec, T., Vodopivec, A.: Arhitekt Edvard Ravnikar, spominski kompleks na otoku Rab, 1953. Ljubljana, Dessa, 2004.

Tematika koncentracijskega taborišča na Rabu je obsežna in posledično razdeljena še na naslednje objave:







Ni komentarjev:

Objavite komentar