četrtek, 05. december 2013

BRIBIR – spominski park borcev NOB

Lokacija: Hrvaška, Bribir
Avtor: kipar Zvonko Car (osrednji spomenik s skulpturo partizana)
Opis: V letih med 1918 do 1941 je bil Bribir središče naprednih moči, ki so prerasle v revolucionarno gibanje, kar se je odrazilo v odhodu 2800 Bribirčanov v partizane v juliju 1941. Fašisti so njihov upor kaznovali s požigom historičnega dela mesta Bribir.
Po vojni so pod ostanki nekdanjega kaštela, v centru mesta, postavili spominski park s spomenikom padlim borcem NOB, v park pred Domom kulture pa postavili spomenik narodnemu heroju Tomu Striziću. Njegov doprsni kip (predvidevamo, da ta isti) je sedaj, poleg osrednjega spomenika, del spominskega parka NOB, kakor tudi doprsni kip narodnega heroja Josipa Skočilića.
Osrednji spomenik v parku je postavljen v spomin padlim borcem in žrtvam fašizma. Na kamnitem podstavku, ki nosi skulpturo partizana, ki ravno meče ročno granato na sovražnika, so pritrjene plošče z napisi borcev in žrtev.
Spominsko obeležje je postavila Zveza borcev NOB Bribir, 23. 7. 1961, ob 10. letnici narodne vstaje.

Josip Joža Skočilić je bil rojen 18. 10. 1915 v Bribiru, v revni obrtniški družini. Po končanem šolanju v Novih Vinodolskih je delal kot poštni uslužbenec v Zagrebu, med leti 1937 – 1941.
Leta 1937 je postal član Združenja poštnih delavcev, ki je delovalo pod okriljem KPH. Član KPJ je postal julija 1941. Na njegovo odločitev je vplival tudi Toma Strižić, poznan bribirski revolucionar.
Konec leta 1941 se je Skočilić pridružil partizanski četi in med vojno opravljal razne vojne in politične dolžnosti. Novembra 1942 je bil politični komisar 14. primorsko-goranske brigade, do avgusta 1943 tudi pomočnik političnega komisarja 13. primorsko-goranske divizije.
Sodeloval je v mnogih bitkah v Liki, Gorskem Kotarju, Hrvaškem primorju in Istri. Po kapitulaciji Italije je 23. 9. 1943, po naroku Glavnega štaba NOV in PO Hrvaške, prišel v Pazin, kjer je ustanovil Operativni štab za Istro in bil njegov politični komisar.
Po nemški oktobrski ofenzivi so se ustanovile nove partizanske enote, med njimi tudi 43. istrska divizija, katere politični komisar je bil Skočilić. Z divizijo je sodeloval v borbah za osvoboditev Istre in Trsta v maju 1945. Divizijo je s pohvalo nagradil sam Tito.
Po vojni je bil Skočilić imenovan na večih odgovornih mestih v JNA. Upokojen je bil leta 1965, s činom general podpolkovnika. Umrl je 19. 2. 2001 v Zagrebu.
Josip Joža Skočilić je bil nosilec partizanske spomenice 1941 ter nagrajen z mnogimi jugoslovanskimi in tujimi odlikovanji, med drugim s poljskim partizanskim križem in bolgarskim redom otčestvene vojne. Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 27. 11. 1953.

Toma Strizić je bil rojen v Bribiru, 16. 3. 1906.
Leta 1938 je vodil protestno povorko 80 ljudi, ki so demonstrirali proti pridružitvi Sudetov Nacistični Nemčiji, organiziral je zbiranje pomoči za španske prostovoljce in sodeloval pri vpisu novih članov v lokalno podružnico KPJ.
Po napadu Nemčije na SZ in po odločitvi KPJ o narodni vstaji je Strizić v prvi polovici julija v Jasenovi pri Selcah organiziral sestanek komunistov iz Bribira in okoliških mest. Na sestanku je padla odločitev o oboroženi vstaji proti okupatorju.
Z njegovo angažiranostjo so bile izvršene prve večje diverzije na progi Reka-Ogulin.
Opravljal je številne dolžnosti. Bil je partijski sekretar v partizanski četi „Božo Vidas Vuk”. Po ostanovitvi Štaba primorsko-goranskega odreda, oktobra 1941, je bil imenovan za člana Štaba. V tem času je postal tudi član okrožnega komiteja KPH Delnice. Konec leta 1941 je bil operativni oficir Štaba primorsko-goranskega odreda. V jeseni 1942 je bil po partijski dolžnosti zadolžen za področje okrožja Senj. Ustanovil je območni komite KPH Senj in postal njegov prvi politični sekretar. V februarju 1943 je bil izbran za sekretarja območnega NO odbora Novi Vinodolski, kasneje pa dobil nalogo, da organizira obveščevalno službo na področju Novi Vinodolski, Senj, Rab in Pag. Oktobra 1943 se je udeležil drugega zasedanja ZAVNOH-a v Plaškem, v novembru pa drugega zasedanja AVNOJ-a.
Umrl je v zasedi, ki so mu jo nastavili nemški vojaki pri Fužinah, 10. 5. 1944.
Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 20. 12. 1951.






Ni komentarjev:

Objavite komentar