VIŠKOVO – spomenik NOB

Lokacija: Hrvaška, Viškovo

Avtor: Ni podatka

Opis: Spomenik NOB v parku v bližini pokopališča je postavljen v spomin padlim borcem in žrtvam fašizma iz Viškova, Marinića, Pehlina in Škurinja. Osrednji del spomenika predstavlja kip materi domovini, z mečem v eni in zvezdo v drugi roki. Zadnja stran kamnitega podstavka nosi napis „padlim borcem narodnoosvobodilne vojne 1941-1945” in v reliefu prikazuje partizansko in navadno kmečko ljudstvo, ki dviga orožje v boj proti okupatorju. Na sprednji strani  podstavka so nameščene kamnite spominske plošče z verzom:

„Onputa kada se j’ šlo,

šlo se je.

Judi so se pobrojili,

zvala j’ domovina.

Onputa kada se j’ nazad hodilo,

jena vojska je negde ostala.

Za onisteh ki nisu prišli

na svoja tnala

ovde je znamen.”

Del spominskega parka je tudi doprsni kip skladatelja Ivana Matetića Ronjgova (1880-1960) in doprsni kip narodnega heroja Vitomirja Širole Pajota (1916-1957).

Vitomir Širola Pajo je bil rojen 16. 9. 1916 v v kastavški vasi Brnasima pri Reki.
Do začetka II. svetovne vojne je bil zaposlen kot trgovski pomočnik v Sušku. Kapitulacija Jugoslavije ga je doletela v mornariški enoti v Šibeniku. Ujetju sovražne vojske se je izmaknil in se vrnil v rojstno vas. Tam se je Širola pridružil lokalni SKOJ-evski organizaciji v borbi proti okupatorju. S skupino skojevcev je uničil avtobus v Marčelih, ki so ga uporabljali okupatorjevi častniki. Po tej akciji se je 2. novembra 1941 pridružil partizanskemu odredu „Božo Vidas Vuk”.
Konec leta 1941 so okupatorske enote začele z ofenzivo proti partizanom v Hrvaškem primorju in Gorskem kotarju. Partizanski odred na Tuhobiću, napaden 11. novembra, se je moral umakniti, skupina Kastavčanov, med njimi tudi Širola, se je premaknila proti Kastavščini. Kastavci so na izviru Rječine, na kraju imenovanem Zvir, organizirali svoj partizanski tabor, saj se v Kastavščino niso mogli vrniti zaradi okupatorskih patrol. V novi partizanski bazi so ostali do marca 1942. Tedaj so se pridružili partizanom iz Suška, Grobinštine in čabarsko-gerovskega dela, ki so imeli svojo bazo na Crnem vrhu. Takrat je bil Vitomir Širola imenovan za poveljnika voda na Oblem vrhu. Kmalu je napredoval v poveljnika Pete čete Petega bataljona „Vladimir Gortan”. V tem času, 1. maja 1942, je bil sprejet med člane KPJ.
Ko je bil na področju Pete operativne cone Hrvaške formiran Drugi primorsko-goranski partizanski odred, je bil Vitomir Širola postavljen za poveljnika Drugega bataljona. Med sovražno ofenzivo na odred je Drugi bataljon pod Širolo uspešno izvedel prodor v Liko in Kordun. V 14. partizanski brigadi je Širola opravljal dolžnost operativnega časnika brigade v času njenih borb v Gorskem kotarj in Liki, tj. v času četrte sovražnikove ofenzive.
Po kapitulaciji Italije je bil Vitomir Širola poslan na istrski teren. Operativni štab za Istro ga je postavil za poveljnika Druge istrske brigade. Druga brigada je na čelu s Širolo kasneje likvidirala sovražnikove garnizije Kopru in Izoli. Iz koprskega zapora je bilo tedaj osvobojenih 200 političnih zapornikov.
V začetku oktobra 1943 se je začela nemška ofenziva na istrske partizanske enote. Istrski odredi se niso zmogli zoperstaviti očitno močnejšemu nasprotniku. Po koncu ofenzive se je NO gibanje v Istri ponovno okrepilo. Na Učki je bila 1. aprila 1944 ponovno formirana Prva istrska brigada „Vladimir Gortan”. Širola je bil imenovan za poveljnika brigade. Brigada se je uspešno rešila pred Nemci in osvojila njihove garnizije v Šumberu, Sv. Nedjelji, Pićnu, Gračišću in Krapnju. V napadu na Mošćeniško Drago se je Vitomir Širola ponovno izkazal, ko je z bencinom polil streho sovražnikove kasarne, jo zažgal in Nemce pobil z mitraljezom.
Koncem avgusta 1944 je bil Širola poslan na istrski teren z nalogo, da organizacijsko učvrsti manjše partizanske enote, ki so tedaj delovale na področju Istre. To nalogo je izvedel kot poveljnik Operativnega sekorja za Istro. Na novo je ustanovil pet samostojnih bataljonov, ki so skupaj z enotami Četrte armije sodelovali v osvobajanju Pule v maju 1945.
Vitomir Širola je umrl 9.3.1957 v Reki. Danes kar nekaj šol v Istri nosi njegovo ime.
Širola je bil nosilec partizanske spomenice leta 1941 ter nagrajen z mnogimi jugoslovanskimi odlikovanji. Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 20. 1. 1951.
Pokopan je na pokopališču v Viškovem, ki leži v neposredni bližini spomenika.