Lokacija: Ljubljana, pokopališče Žale
Avtor: arhitekt Edvard Ravnikar (valjasta stavba z dostopnima stopniščema), kiparja Svetoslav Peruzzi in Lojze Dolinar (skulptura vojaka)
Opis: Kostnica žrtev I. svetovne vojne (imenovana tudi Kostnica kranjskih Janezov) se nahaja na obrobju dela A centralnega pokopališča Žale v Ljubljani.
Načrt za zgradbo je kot svoje prvo večje delo, po natečajni rešitvi, naredil arhitekt Edvard Ravnikar, Plečnikov učenec. Stavbo so zgradili na SV strani najstarejšega dela Žal. Tam je že prej med vojaškimi grobovi stal Kip neznanega vojaka (delo kiparjev Peruzzija in Dolinarja), ki je bil posvečen žrtvam I. svetovne vojne.
Valjasta kostnica je bila slovesno odprta 10. decembra 1939. Vanjo so premestili posmrtne ostanke 5258 žrtev I. svetovne vojne in neposredno povezanih konfliktov. V kostnici je pokopanih 35 oficirjev, 4701 vojak avstro-ogrske vojske, 342 ruskih vojnih ujetnikov, 80 romunskih vojnih ujetnikov in 79 srbskih vojnih ujetnikov. V tej kostnici počivajo tudi posmrtni ostanki slovenskih žrtev pod sarkofagi: preporodovec Ivan Eindlicher, ki je umrl v graški ječi ter 5 žrtev judenburškega procesa, ki so bili ustreljeni 16. maja 1918 v Judenburgu in sicer: Anton Hafner, Alojzij Rogelj, Alojz Štefančič, Karel Možina in Joso Dautović.
Sama zgradba je ena najvišjih objektov na celotnem območju Žal, je valjaste oblike s premerom 14m. Ima dve osnovni etaži (pritličje in obhodno prvo nadstropje). Pod pritličjem so grobnice z razdelki za kosti. Dva nasproti stoječa vhoda sta v prvem nadstropju, poudarjena sta z dostopnima stopniščema.
Večina posmrtnih ostankov je v posebnih podzemnih komorah, medtem ko se v pritličju nahajajo spominske plošče in sarkofagi judenburških žrtev. Zaradi slabega vzdrževanja in kraj pločevine s strehe je bila kostnica pogosto vlažna in v slabem stanju. Leta 2004 so izpeljali večja obnovitvena dela, s katerimi so preprečili nadaljnje razpadanje zgradbe.
28. septembra 1985 je bila z Odlokom o razglasitvi spomenikov revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne za zgodovinske spomenike kostnica razglašena za zgodovinsko-kulturni spomenik.
Načrt za zgradbo je kot svoje prvo večje delo, po natečajni rešitvi, naredil arhitekt Edvard Ravnikar, Plečnikov učenec. Stavbo so zgradili na SV strani najstarejšega dela Žal. Tam je že prej med vojaškimi grobovi stal Kip neznanega vojaka (delo kiparjev Peruzzija in Dolinarja), ki je bil posvečen žrtvam I. svetovne vojne.
Valjasta kostnica je bila slovesno odprta 10. decembra 1939. Vanjo so premestili posmrtne ostanke 5258 žrtev I. svetovne vojne in neposredno povezanih konfliktov. V kostnici je pokopanih 35 oficirjev, 4701 vojak avstro-ogrske vojske, 342 ruskih vojnih ujetnikov, 80 romunskih vojnih ujetnikov in 79 srbskih vojnih ujetnikov. V tej kostnici počivajo tudi posmrtni ostanki slovenskih žrtev pod sarkofagi: preporodovec Ivan Eindlicher, ki je umrl v graški ječi ter 5 žrtev judenburškega procesa, ki so bili ustreljeni 16. maja 1918 v Judenburgu in sicer: Anton Hafner, Alojzij Rogelj, Alojz Štefančič, Karel Možina in Joso Dautović.
Sama zgradba je ena najvišjih objektov na celotnem območju Žal, je valjaste oblike s premerom 14m. Ima dve osnovni etaži (pritličje in obhodno prvo nadstropje). Pod pritličjem so grobnice z razdelki za kosti. Dva nasproti stoječa vhoda sta v prvem nadstropju, poudarjena sta z dostopnima stopniščema.
Večina posmrtnih ostankov je v posebnih podzemnih komorah, medtem ko se v pritličju nahajajo spominske plošče in sarkofagi judenburških žrtev. Zaradi slabega vzdrževanja in kraj pločevine s strehe je bila kostnica pogosto vlažna in v slabem stanju. Leta 2004 so izpeljali večja obnovitvena dela, s katerimi so preprečili nadaljnje razpadanje zgradbe.
28. septembra 1985 je bila z Odlokom o razglasitvi spomenikov revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne za zgodovinske spomenike kostnica razglašena za zgodovinsko-kulturni spomenik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar