MURSKA SOBOTA – Spominska plošča prvemu množičnemu sodnemu procesu proti partizanom

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota (Grad)
Avtor: Ni podatka.
Opis Leta 1941 je v Murski Soboti potekal prvi sodni proces proti partizanom. Na grajskem dvorišču sta bili izvršeni dve usmrtitvi z obešanjem.

MURSKA SOBOTA – Spominska plošča narodnemu heroju Danetu Šumenjaku - Miranu

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota (Slovenska ulica 41)
Avtor: Ni podatka.
Opis: V tej hiši je preživel svoja mladostna leta narodni heroj Dane Šumenjak – Miran.

MURSKA SOBOTA – Spomenik NOB na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: V spomin padlim partizanom v 2. svetovni vojni, je na pokopališču postavljen spomenik. Napisani so padli prebivalci Murske Sobote, med njimi narodni heroj Dane Šumenjak – Miran.

MURSKA SOBOTA – Grobnica padlih vojakov Rdeče armade na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: 3. aprila leta 1945 so v Mursko Soboto, skupaj z domačimi partizani, vkorakale enote sovjetske Rdeče armade.
Padlim je posvečen spomenik zmage v središču mesta, v grobnici na pokopališču pa je pokopanih 516 vojakov in oficirjev.

SREDNJA BISTRICA – Spominska plošča na kmetijski zadrugi

Lokacija: Srednja Bistrica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na kmetijski zadrugi (Srednja Bistrica 57) je vzidana spominska plošča žrtvam fašizma. 

 

SREDNJA BISTRICA – Spominska plošča na kapelici

Lokacija: Srednja Bistrica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na kapelici, katera stoji sredi vasi, sta pritrjeni dve spominski plošči. Tonetu Antolinu so jo postavili starši, Ignacu in Viljemu Ciganu pa sestra in svak. Plošči imata še fotografiji umrlih.

 

SREDNJA BISTRICA - Hiša Srednja Bistrica 64

Lokacija: Srednja Bistrica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Pri domačiji Ane Lebar je leta 1945 padel v boju z Madžari narodni heroj Jakob Molk-Mohor. O tem priča spominska plošča, pritrjena na fasado hiše na naslovu Srednja Bistrica 64, v strnjenem naselju Srednje Bistrice.

 

VELIKA POLANA - Spomenik NOB

Lokacija: Velika Polana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na piramidnem spomeniku, ki ga obdajajo tri manjše piramide, je spominska plošča z imeni padlih domačinov v NOB. 

Spomenik je bil odkrit 1948 ter obnovljen 1957, stoji v glavnem krožišču Velike Polane, neposredno pred zdravstvenim in zadružnim domom.

 

 

 

 

TURNIŠČE – Kip narodnega heroja Štefana Kovača - Marka

Lokacija: Turnišče
Avtor: glej opis.
Opis: 10. 9. 1961, ko je bila osemletna osnovna šola odprta, je dobila ime po narodnem heroju Štefanu Kovaču – Marku. Šola se od leta 1992 uradno več ni imenovala po narodnem heroju, temveč le OŠ Turnišče. 

Leta 1972 je prišlo do postavitve spomenika heroju Kovaču pred osnovno šolo v Turnišču. Spomenik je delo kiparja Ferija Királya iz Lendave; izdelan je v naravni velikosti, in sicer gre za odlit bronast kip Štefana Kovača kot govornika. Stoji na severovzhodni strani šole, ob cesti na nepoliranem granitnem podstavku. Za spomenik še danes skrbi osnovna šola Turnišče.

Spomenik je bil odkrit 22. 10. 1972. Na svečanosti je govoril tudi Miško Kranjec, nekdanji soborec in prijatelj narodnega heroja Štefana Kovača. Izpostavil je dejstvo, da je bil Štefan Kovač vedno v ospredju boja za pravico delavskega človeka in da v tem boju ni nikoli omahoval. Poudaril je pomen mlade generacije, ki si naj njegov lik »vtisne v spomin, naj jim postane simbol za bodoče življenje in delo. V šoli se bodo menjavale generacije, spomenik pa bo ostal in spominjal slehernega na poštenost in revolucionarnost«.

S postavitvijo spomenika se je kraj pred osnovno šolo fizično »zasidral« v preteklost in z njo v določen spomin, materialno pa je dal izraz nesmrtnih idej in učinkov nacije ali države.

povzeto po: Časar, S..: Spomin na prvega narodnega heroja Prekmurja (diplomsko delo). Ljubljana, 2014.

 

NEDELICA – Rojstna hiša narodnega heroja Štefana Kovača-Marka

Lokacija: Nedelica (Turnišče)
Avtor: Ni podatka.
Opis: Kovačeva rojstna hiša je bila obnovljena in spremenjena v etnografski muzej. Sestavljen je s stanovanjskega dela, ki je ohranjen v prvotni obliki in krit s slamo, ter gospodarskega dela s čebelnjakom. Hiša stoji ob potoku Mala Ledava, ob kateri se nahaja tudi domač mlin. Na hiši je tudi spominska plošča, ki je bila odkrita ob pohodu patrulje Lackovega odreda, 16. septembra 1954.

Gre za domačijo, ki je bila v lastni družine Kovač že od leta 1877, ko so zgradili »cimpračo«, ki se je ohranila vse do danes. Hiša je razdeljena na tri prostore: »velko ižo« (sobo), kjer so etnografsko razstavljeni predmeti, kuhinjo iz leta 1938 in »malo ižo«, ki je spominska soba heroja Štefana Kovača z zbirko knjig, fotografij, ipd. Obnovili so tudi gospodarsko poslopje iz leta 1939. Ob hiši pa stoji 100 let stara lipa.

Leto 2001 je bilo leto šestdesetletnice od ustanovitve OF slovenskega naroda, obenem pa je minevalo šestdeset let od smrti Štefana Kovača. Tako je 18. oktobra prišlo do prireditve na domačiji Štefana Kovača, ki jo je organizirala Občina Turnišče in Zveza združenih borcev NOV Lendava. Glavna govornika na proslavi sta bila upokojeni župnik Ivan Camplin in članica glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Ela Ulrih – Atena. Po slovesnosti pa so na spomin 60. obletnice smrti Štefana Kovača na grob narodnega heroja, na pokopališču v Nedelici položili cvetje in vence.

Domačija je nekakšen dokaz spominjanja na preteklost, ki je institucionalizirana, in sicer v obliki muzeja. Tega vodi Štefan Kuhar mlajši, kar prinaša osebno noto z emocionalnim pridihom na preteklost. Spomin se znova in znova utrjuje tudi na mlajše generacije v obliki vsakoletnih dnevov odprtih vrat. Spominjanje je še globoko vpeto v zgodovino in dogodke okrog heroja Štefana Kovača, vendar pa ga dopolnjujejo z raznimi delavnicami, predstavitvijo običajev, folklore, sodelovanjem mladih in različnih okoliških turističnih društev.

povzeto po: Časar, S..: Spomin na prvega narodnega heroja Prekmurja (diplomsko delo). Ljubljana, 2014.

 

NEDELICA – Grob narodnega heroja Štefana Kovača-Marka

Lokacija: Nedelica (Turnišče)
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na pokopališču v Nedelici stoji nagrobni spomenik Štefanu Kovaču, ki je bil odkrit leta 1953, ko so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni iz Gančan na pokopališče v Nedelico.

Pot do dostojnega pogreba in do nagrobnika za pokojnega Štefana Kovača je prešla pretresljive dogodke. Od trenutka, ko je bil Štefan Kovač 18. oktobra 1941 v Gančanih padel pod streli madžarskih orožnikov, je bila pot do mirnega počitka zanimiva. Po poročanju Vestnika naj bi Madžari truplo prekrili s koruzo in ga šele tretji dan dovolili pokopati. Z vozom so ga prepeljali v mrtvašnico v Gančane. Od pokojnika sta se poslovili krušna mati in sestra, ki so ju takrat ljudje sramotili in poniževali. Pokop je seveda potekal brez vsakršnih časti. Po smrti Štefana Kovača je njegova družina v Nedelici morala prestati mnogo gorja.

Šele po koncu druge svetovne vojne so posmrtne ostanke Štefana Kovača prepeljali iz Gančan na pokopališče v Nedelico. Prekop je bil fotografsko zabeležen, poleg civilnega dela pa je bilo tudi cerkveno bogoslužje. Tega je vodil Kovačev prijatelj župnik Lampret.

Nagrobni spomenik na pokopališču v Nedelici je dobil šele leta 1953. Ob dnevu vstaje, 22. julija, ko je bilo predvideno odkritje kipa Štefana Kovača v Murski Soboti in do katerega je prišlo šele pozneje, so se nanj spomnili v Nedelici. V sklopu praznika dneva vstaje so mu na pokopališču v Nedelici odkrili nagrobni spomenik.

Spomin na prvega narodnega heroja iz Prekmurja je bil prežet z besedami o njegovem borbenem duhu, ki je ostal med ljudstvom in bo živel še naprej. Nagrobnik, ki stoji še danes, je kamnit in estetsko oblikovan. Vsebuje napis: Narodni heroj Štefan Kovač 18. 8. 1910 – 18. 10. 1941. Nato sledi še verz slovenskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha iz pesmi Materi padlega partizana: »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti«. S temi besedami je oblast utrdila svoje ideale, ideje in ideologijo v ljudeh. Za te ideje in svobodo je vredno umreti. S tem je heroja še dodatno glorificirala in ga postavila za vzor drugim.

Leta 2001 se je krajevna skupnost Nedelica odločila, da v planu dela v občini uredi tudi dele pokopališča. Za to delo so se odločili premestiti nagrobni spomenik narodnega heroja Štefana Kovača približno za en meter stran, da bi lažje tlakovali pot do križa. Svojci umrlega so dali soglasje za premestitev. Izrazili so željo, da spomenik na nagrobniku tudi obnovijo, in da bi pri tem sodelovala tudi Zveza borcev.

Grobovi herojev in junakov imajo velik simbolni pomen. Po mnenju Ivana Čolovića je simbolika grobov herojev dvojna. Primerja jih z rastlino, ki s svojimi koreninami stremi navzdol, proti zemlji, medtem ko se s svojim steblom prebija proti višini in svetlobi. Tako tudi grobovi junaških prednikov istočasno simbolizirajo korenine, s katerimi je narod vezan na tla prednikov. Gre za vez, ki se sicer čez čas spreminja in je lahko manipulirana, vendar nas v določenem času povezuje, saj tvori skupno zgodovino in emocionalno povezanost.

povzeto po: Časar, S..: Spomin na prvega narodnega heroja Prekmurja (diplomsko delo). Ljubljana, 2014.

 

BELTINCI - Rojstna hiša Martina Brumna

Lokacija: Beltinci
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na rojstni hiši Martina Brumna (1898 - 1945), na naslovu Panonska ulica 11 (hiša stoji sredi Beltincev), je vzidana spominska plošča, odkrita leta 1963.

Martin Brumen je bil prekmurski partizan in organizator OF, ki so ga Madžari zaprli, Nemci pa poslali v taborišče Mauthausen, kjer je ostal do konca vojne. Umrl je po vrnitvi domov. 

 

BELTINCI – Spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču-Marku

Lokacija: Beltinci
Avtor: Ni podatka.
Opis: Granitni spomenik (odkrit 1951), postavljen na mestu, kjer so madžarski fašisti 1941 ustrelili narodnega heroja Štefana Kovača, organizatorja in idejnega vodjo NOB v Prekmurju, stoji severno od Beltincev in južno od Gančanov, ob cesti Gančani – Dobrovnik.

Štefan Kovač – Marko je bil rojen 28. avgusta 1910 v Nedelici očetu Francu Kovaču, kmetu in mlinarju ter materi Veroniki Kovač, rojeni Čeh, ki je umrla kmalu po njegovem rojstvu. Zanj je skrbela krušna mati Veronika Kovač, rojena Duh. 
Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, pravno fakulteto pa končal v Ljubljani. Po služenju vojaškega roka (rezervni podporočnik) je do začetka vojne služboval kot odvetniški pripravnik v Mariboru pri dr. Kukovcu in v Murski Soboti pri dr. Valyju. Štefan Kovač je bil že kot mladenič močna osebnost, odločen, veder, dober govorec in priljubljen med ljudmi. Kot mlad izobraženec se je z ostalimi napredno usmerjenimi Prekmurci navduševal nad idejami o izboljšanju socialnih in gospodarskih razmer in željami po večji povezanosti Prekmurja z matično Slovenijo. Poklicno delo odvetniškega pripravnika mu je omogočalo veliko stikov z ljudmi in vpogled v družbena in politična dogajanja. Bil je pravi ljudski tribun za razširjanje naprednih idej, član Sokola in dejaven v Društvu kmečkih fantov in deklet. Leta 1939 je postal sekretar KP za Prekmurje. Zaradi razširjanja levičarstva in kritike oblasti so ga nadzorovali in preganjali. Skupaj z drugimi prekmurskimi aktivisti in izobraženci je bil v letu 1940 obsojen na zapor v Bileči. Po madžarski zasedbi Prekmurja je kot ilegalec začel organizirati upor proti fašistični okupaciji.
Leta 1939 se je poročil z Mimo Zupančič, učiteljico v Radmožancih. Leta 1941 se jima je rodil sin Štefan.
18. oktobra 1941 je padel pri Gančanih pod streli madžarskih orožnikov. Po njegovi smrti je organiziran upor proti Madžarom zastal vse do konca leta 1943.
Leta 1951 je bil imenovan za nosilca reda Narodnega heroja FLRJ. Bil je prvi narodni heroj Prekmurja.

V njegovo čast stojita kipa v Murski Soboti in Turnišču. Po njem je poimenovanih tudi več prekmurskih društev (pevski zbor, avtomotozveza, športno društvo, glasbena skupina) in ena od glavnih cest v središču Murske Sobote (Ulica Štefana Kovača). Nekaj časa se je po njem imenovala šola v Turnišču. Njegova rojstna hiša v Nedelici je obnovljena in spremenjena v etnografski muzej.