MURSKA SOBOTA – Spominska plošča prvemu množičnemu sodnemu procesu proti partizanom

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota (Grad)
Avtor: Ni podatka.
Opis Leta 1941 je v Murski Soboti potekal prvi sodni proces proti partizanom. Na grajskem dvorišču sta bili izvršeni dve usmrtitvi z obešanjem.

MURSKA SOBOTA – Spominska plošča Jožefu Benku

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: V vhodu evangeličanske cerkve, vas pričaka spominska plošča, Jožefu Benku.

Evangeličanska cerkev stoji v središču mesta. V bližini je tudi spomenik zmage.

MURSKA SOBOTA – Spominska plošča zaslužnim Slovencem za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota (Slovenska ulica, nasproti Hotela Zvezda)
Avtor: arhitekt Iztok Zrinski
Opis: Simbolična postavitev spominske plošče na fontano ponazarja razvodnico med rekama Muro in Rabo.

Stoji na Slovenski ulici, počasti pa vse zaslužne, da so Prekmurci postali leta 1919 del matičnega naroda. Odkrito ob 95-letnici združitve 14. avgusta 2014.

 

 

MURSKA SOBOTA – Spominska plošča narodnemu heroju Danetu Šumenjaku - Miranu

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota (Slovenska ulica 41)
Avtor: Ni podatka.
Opis: V tej hiši je preživel svoja mladostna leta narodni heroj Dane Šumenjak – Miran.

MURSKA SOBOTA - Spomenik padlim prostovoljcem Sokolske legije

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: Večinsko slovensko prebivalstvo je konec 1. svetovne vojne leta 1918 dočakalo z zahtevo po samoodločbi. Za kratek čas so Soboto zasedli jugoslovanski prostovoljci, ki pa so jih Madžari kmalu pregnali v t.i. soboški bitki.

Spomenik padlim prostovoljcem Sokolske legije stoji na soboškem pokopališču.

MURSKA SOBOTA – Spomenik NOB na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: V spomin padlim partizanom v 2. svetovni vojni, je na pokopališču postavljen spomenik. Napisani so padli prebivalci Murske Sobote, med njimi narodni heroj Dane Šumenjak – Miran.

MURSKA SOBOTA – Grobnica padlih vojakov Rdeče armade na pokopališču

Lokacija: Slovenija; Murska Sobota
Avtor: Ni podatka.
Opis: 3. aprila leta 1945 so v Mursko Soboto, skupaj z domačimi partizani, vkorakale enote sovjetske Rdeče armade.
Padlim je posvečen spomenik zmage v središču mesta, v grobnici na pokopališču pa je pokopanih 516 vojakov in oficirjev.

SREDNJA BISTRICA – Spominska plošča na kmetijski zadrugi

Lokacija: Srednja Bistrica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na kmetijski zadrugi (Srednja Bistrica 57) je vzidana spominska plošča žrtvam fašizma. 

 

SREDNJA BISTRICA – Spominska plošča na kapelici

Lokacija: Srednja Bistrica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na kapelici, katera stoji sredi vasi, sta pritrjeni dve spominski plošči. Tonetu Antolinu so jo postavili starši, Ignacu in Viljemu Ciganu pa sestra in svak. Plošči imata še fotografiji umrlih.

 

SREDNJA BISTRICA - Hiša Srednja Bistrica 64

Lokacija: Srednja Bistrica
Avtor: Ni podatka.
Opis: Pri domačiji Ane Lebar je leta 1945 padel v boju z Madžari narodni heroj Jakob Molk-Mohor. O tem priča spominska plošča, pritrjena na fasado hiše na naslovu Srednja Bistrica 64, v strnjenem naselju Srednje Bistrice.

 

ČRENŠOVCI – kip matere

Lokacija: Črenšovci
Avtor: glej opis.
Opis: V parku nasproti trgovine, na naslovu Ulica prekmurske čete 19, v smeri Lendave,  je zasajena lipa, ki so jo krajani posadili leta 1991 kot poklon novo nastali domovini Sloveniji.

Ob lipi stoji spomenik prekmurske matere, ki ga je izdelal kipar Stane Keršič.

Kip matere, ki k sebi stiska otroka in zre v daljavo, predstavlja predvsem poklon prekmurski materi, ki je v preteklosti, predvsem v času velikih socialnih stisk in množičnega odseljevanja v tujino, predstavljala zatočišče in steber za otroke, družino in pokrajino.

Kajuhovi verzi na podstavku:

SINI MOJI SINI MOJI ZLATI

 VAS BOM ŠE GLADILA PO LASEH?

ČE NE VRNE SE NOBEN OD TREH

SINI MOJI MOJI TRIJE FANTJE ZLATI

ŽALOSTNA BO A PONOSNA VAŠA MATI

vir: arhiv.jenamena.si/crensovci

VELIKA POLANA - Spomenik NOB

Lokacija: Velika Polana
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na piramidnem spomeniku, ki ga obdajajo tri manjše piramide, je spominska plošča z imeni padlih domačinov v NOB. 

Spomenik je bil odkrit 1948 ter obnovljen 1957, stoji v glavnem krožišču Velike Polane, neposredno pred zdravstvenim in zadružnim domom.

 

 

 

 

TURNIŠČE – Kip narodnega heroja Štefana Kovača - Marka

Lokacija: Turnišče
Avtor: glej opis.
Opis: 10. 9. 1961, ko je bila osemletna osnovna šola odprta, je dobila ime po narodnem heroju Štefanu Kovaču – Marku. Šola se od leta 1992 uradno več ni imenovala po narodnem heroju, temveč le OŠ Turnišče. 

Leta 1972 je prišlo do postavitve spomenika heroju Kovaču pred osnovno šolo v Turnišču. Spomenik je delo kiparja Ferija Királya iz Lendave; izdelan je v naravni velikosti, in sicer gre za odlit bronast kip Štefana Kovača kot govornika. Stoji na severovzhodni strani šole, ob cesti na nepoliranem granitnem podstavku. Za spomenik še danes skrbi osnovna šola Turnišče.

Spomenik je bil odkrit 22. 10. 1972. Na svečanosti je govoril tudi Miško Kranjec, nekdanji soborec in prijatelj narodnega heroja Štefana Kovača. Izpostavil je dejstvo, da je bil Štefan Kovač vedno v ospredju boja za pravico delavskega človeka in da v tem boju ni nikoli omahoval. Poudaril je pomen mlade generacije, ki si naj njegov lik »vtisne v spomin, naj jim postane simbol za bodoče življenje in delo. V šoli se bodo menjavale generacije, spomenik pa bo ostal in spominjal slehernega na poštenost in revolucionarnost«.

S postavitvijo spomenika se je kraj pred osnovno šolo fizično »zasidral« v preteklost in z njo v določen spomin, materialno pa je dal izraz nesmrtnih idej in učinkov nacije ali države.

povzeto po: Časar, S..: Spomin na prvega narodnega heroja Prekmurja (diplomsko delo). Ljubljana, 2014.

 

NEDELICA – Rojstna hiša narodnega heroja Štefana Kovača-Marka

Lokacija: Nedelica (Turnišče)
Avtor: Ni podatka.
Opis: Kovačeva rojstna hiša je bila obnovljena in spremenjena v etnografski muzej. Sestavljen je s stanovanjskega dela, ki je ohranjen v prvotni obliki in krit s slamo, ter gospodarskega dela s čebelnjakom. Hiša stoji ob potoku Mala Ledava, ob kateri se nahaja tudi domač mlin. Na hiši je tudi spominska plošča, ki je bila odkrita ob pohodu patrulje Lackovega odreda, 16. septembra 1954.

Gre za domačijo, ki je bila v lastni družine Kovač že od leta 1877, ko so zgradili »cimpračo«, ki se je ohranila vse do danes. Hiša je razdeljena na tri prostore: »velko ižo« (sobo), kjer so etnografsko razstavljeni predmeti, kuhinjo iz leta 1938 in »malo ižo«, ki je spominska soba heroja Štefana Kovača z zbirko knjig, fotografij, ipd. Obnovili so tudi gospodarsko poslopje iz leta 1939. Ob hiši pa stoji 100 let stara lipa.

Leto 2001 je bilo leto šestdesetletnice od ustanovitve OF slovenskega naroda, obenem pa je minevalo šestdeset let od smrti Štefana Kovača. Tako je 18. oktobra prišlo do prireditve na domačiji Štefana Kovača, ki jo je organizirala Občina Turnišče in Zveza združenih borcev NOV Lendava. Glavna govornika na proslavi sta bila upokojeni župnik Ivan Camplin in članica glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Ela Ulrih – Atena. Po slovesnosti pa so na spomin 60. obletnice smrti Štefana Kovača na grob narodnega heroja, na pokopališču v Nedelici položili cvetje in vence.

Domačija je nekakšen dokaz spominjanja na preteklost, ki je institucionalizirana, in sicer v obliki muzeja. Tega vodi Štefan Kuhar mlajši, kar prinaša osebno noto z emocionalnim pridihom na preteklost. Spomin se znova in znova utrjuje tudi na mlajše generacije v obliki vsakoletnih dnevov odprtih vrat. Spominjanje je še globoko vpeto v zgodovino in dogodke okrog heroja Štefana Kovača, vendar pa ga dopolnjujejo z raznimi delavnicami, predstavitvijo običajev, folklore, sodelovanjem mladih in različnih okoliških turističnih društev.

povzeto po: Časar, S..: Spomin na prvega narodnega heroja Prekmurja (diplomsko delo). Ljubljana, 2014.

 

NEDELICA – Grob narodnega heroja Štefana Kovača-Marka

Lokacija: Nedelica (Turnišče)
Avtor: Ni podatka.
Opis: Na pokopališču v Nedelici stoji nagrobni spomenik Štefanu Kovaču, ki je bil odkrit leta 1953, ko so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni iz Gančan na pokopališče v Nedelico.

Pot do dostojnega pogreba in do nagrobnika za pokojnega Štefana Kovača je prešla pretresljive dogodke. Od trenutka, ko je bil Štefan Kovač 18. oktobra 1941 v Gančanih padel pod streli madžarskih orožnikov, je bila pot do mirnega počitka zanimiva. Po poročanju Vestnika naj bi Madžari truplo prekrili s koruzo in ga šele tretji dan dovolili pokopati. Z vozom so ga prepeljali v mrtvašnico v Gančane. Od pokojnika sta se poslovili krušna mati in sestra, ki so ju takrat ljudje sramotili in poniževali. Pokop je seveda potekal brez vsakršnih časti. Po smrti Štefana Kovača je njegova družina v Nedelici morala prestati mnogo gorja.

Šele po koncu druge svetovne vojne so posmrtne ostanke Štefana Kovača prepeljali iz Gančan na pokopališče v Nedelico. Prekop je bil fotografsko zabeležen, poleg civilnega dela pa je bilo tudi cerkveno bogoslužje. Tega je vodil Kovačev prijatelj župnik Lampret.

Nagrobni spomenik na pokopališču v Nedelici je dobil šele leta 1953. Ob dnevu vstaje, 22. julija, ko je bilo predvideno odkritje kipa Štefana Kovača v Murski Soboti in do katerega je prišlo šele pozneje, so se nanj spomnili v Nedelici. V sklopu praznika dneva vstaje so mu na pokopališču v Nedelici odkrili nagrobni spomenik.

Spomin na prvega narodnega heroja iz Prekmurja je bil prežet z besedami o njegovem borbenem duhu, ki je ostal med ljudstvom in bo živel še naprej. Nagrobnik, ki stoji še danes, je kamnit in estetsko oblikovan. Vsebuje napis: Narodni heroj Štefan Kovač 18. 8. 1910 – 18. 10. 1941. Nato sledi še verz slovenskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha iz pesmi Materi padlega partizana: »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti«. S temi besedami je oblast utrdila svoje ideale, ideje in ideologijo v ljudeh. Za te ideje in svobodo je vredno umreti. S tem je heroja še dodatno glorificirala in ga postavila za vzor drugim.

Leta 2001 se je krajevna skupnost Nedelica odločila, da v planu dela v občini uredi tudi dele pokopališča. Za to delo so se odločili premestiti nagrobni spomenik narodnega heroja Štefana Kovača približno za en meter stran, da bi lažje tlakovali pot do križa. Svojci umrlega so dali soglasje za premestitev. Izrazili so željo, da spomenik na nagrobniku tudi obnovijo, in da bi pri tem sodelovala tudi Zveza borcev.

Grobovi herojev in junakov imajo velik simbolni pomen. Po mnenju Ivana Čolovića je simbolika grobov herojev dvojna. Primerja jih z rastlino, ki s svojimi koreninami stremi navzdol, proti zemlji, medtem ko se s svojim steblom prebija proti višini in svetlobi. Tako tudi grobovi junaških prednikov istočasno simbolizirajo korenine, s katerimi je narod vezan na tla prednikov. Gre za vez, ki se sicer čez čas spreminja in je lahko manipulirana, vendar nas v določenem času povezuje, saj tvori skupno zgodovino in emocionalno povezanost.

povzeto po: Časar, S..: Spomin na prvega narodnega heroja Prekmurja (diplomsko delo). Ljubljana, 2014.