Avtor: Ni podatka.
Opis: Pokopališče leži okoli cerkve svetega Jošta. Ima kar nekaj obeležij iz polpretekle zgodovine.
To so:
kovano razpelo - posvečeno
žrtvam 2. svetovne vojne (domobranski križ), spominska kapelica, posvečena žrtvam 1. svetovne vojne in
spominska kapelica posvečena zamolčanim žrtvam.
V tej objavi so
prikazane fotografije domobranskega križa, postavljenega 1.11. 1945. Ne,
nisem se zmotil v datumu. Postavile so ga Šentjoške mame, svojim sinovom, ker
niso vedele kje so njihova grobišča in to takoj po koncu druge svetovne vojne.
Podobnega primera ne poznam.
Še sreča, da fotografiram vse spomenike padlih Slovencev v 20. stoletju. Sicer v Šentjošt ne bi šel. Tu partizanskega spomenika ni.
V Šentjoštu so ponosni na domobrance. Tu je bila 17. julija 1942 ustanovljena prva vaška straža. V časih po osamosvojitveni vojni pa že več let v začetku poletja v vasi, ob kapeli mučencev, pripravijo žalno slovesnost. V programu sodeluje domobranski pevski zbor mož in fantov iz Šentjošta, Rovt, Sv. Treh Kraljev, Polhovega Gradca in Dobrove.
Še sreča, da fotografiram vse spomenike padlih Slovencev v 20. stoletju. Sicer v Šentjošt ne bi šel. Tu partizanskega spomenika ni.
V Šentjoštu so ponosni na domobrance. Tu je bila 17. julija 1942 ustanovljena prva vaška straža. V časih po osamosvojitveni vojni pa že več let v začetku poletja v vasi, ob kapeli mučencev, pripravijo žalno slovesnost. V programu sodeluje domobranski pevski zbor mož in fantov iz Šentjošta, Rovt, Sv. Treh Kraljev, Polhovega Gradca in Dobrove.
Zaradi datuma postavitve in pobudnic, njihovega namena, je ta spomenik edino spoštovanja vredno in pravo pietetno dejanje z domobranske strani, kar se tiče spomenikov na Slovenskem - vsaj kar mi/nam je poznano do zdaj. Spomenik bi morali v 10x povečani varianti prenesti v lepo in skromno ureditev nekje v osrčju Slovenije, kjer bi postal edini kraj romanja potomcev (nikakor ne zagovornikov domobranstva še danes!) in pravi vir sprave. Ostalo bi moralo biti prepovedano, saj Republika Slovenija zdaj dovoljuje manifestacije v čast mednarodno in v domačem zgodovinopisju uradno razglašenim izdajalcem naroda, fašističnim in nacističnim pomagačem (ne Domo- ampak Laho- in Švabobrancem), s tem pa priznava globalno najstrožje obsojan fašizem – čisto vseeno, kako ponosni, kot si zapisal ti, so današnji privrženci izdajstva iz časa II. sv. vojne. To kaže zgolj na to, da se ne le nočejo sprijazniti z zablodo svojih očetov in dedov, ampak bodo ob novem vojaškem spopadu na slovenskih tleh, ki se bo nekoč zagotovo ponovil, svoje sovraštvo, ki ga vestno ohranjajo pri življenju, ponovno sprostili v nova izdajstva in še večje grozote, naperjene proti svojim sonarodnjakom, ki jih imajo manj radi kot tujce, ki so nekoč tudi njih same kot pripadnike slovenskega naroda obsodili na izkoreninjenje! Kako slaboumno in izprijeno…
OdgovoriIzbrišiŠentjoški domobranci so častno branili svoje domove pred upadi barbarskih partizanov, ki so požigali, ropali in pobijali celotne slovenske družine skupaj z malimi otroki. Okoliški zaselki so bili izpostavljeni neslutenim grožnjam zato so se domačini organizirali v prvo vaško stražo v Sloveniji za legitimno obrambo svojih domov in življenj. Šentjoški domobranci niso sodelovali v nobeni povezani akciji z okupatorjem ali samostojni na drugem območju. So pa svoj kraj in domove uspešno ubranili komunistične agresije od prvega boja 24.07.1942 pa do konca druge vojne.
OdgovoriIzbrišiRobert Ž