Lokacija: Slovenija; Dolenji Novaki pri Cerknem
Opis: Posebnost slovenskega odporniškega gibanja so bile skrite bolnišnice. Gradili so jih v težko dostopnih gozdovih, prepadnih grapah in podzemnih jamah. Življenja so reševali v okoliščinah, ki si jih danes skoraj ne moremo predstavljati.
Po kapitulaciji Italije, jeseni 1943, je dr. Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja s skupino borcev začel z izgradnjo nove bolnišnice v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem. S predano pomočjo domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. V centralnem oddelku Franje, ki ga danes poznamo kot Partizansko bolnico Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanjih Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.
Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti.
Spomenik je bil po povodnji, ki ga je uničila septembra 2007, skoraj v celoti rekonstruiran. Na osnovi predhodno izdelanih načrtov in dokumentacije so bile obnovljene barake in pomožni objekti, izdelane kopije predmetov in pridobljeni nadomestni predmeti.
Partizanska bolnišnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU in nosi Znak evropske dediščine. Kljub izgubi avtentične materialne dediščine ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva.
Po kapitulaciji Italije, jeseni 1943, je dr. Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja s skupino borcev začel z izgradnjo nove bolnišnice v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem. S predano pomočjo domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. V centralnem oddelku Franje, ki ga danes poznamo kot Partizansko bolnico Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanjih Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.
Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti.
Spomenik je bil po povodnji, ki ga je uničila septembra 2007, skoraj v celoti rekonstruiran. Na osnovi predhodno izdelanih načrtov in dokumentacije so bile obnovljene barake in pomožni objekti, izdelane kopije predmetov in pridobljeni nadomestni predmeti.
Partizanska bolnišnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU in nosi Znak evropske dediščine. Kljub izgubi avtentične materialne dediščine ostaja simbol mednarodnega povezovanja in odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva.
There's definately a great deal to find out about this topic. I love all of the points you made.
OdgovoriIzbrišiHere is my webpage :: click here