nedelja, 3. avgust 2014

MALO HUDO - Doprsni kip narodnega heroja Albina Grajzerja - Bineta

Lokacija: Slovenija; Malo Hudo
Avtor: Glej opis.
Opis: Na podstavku iz kovinskih cevi, zaključenih s kamnito ploščo z napisom, stoji bronast doprsni kip narodnega heroja Albina Grajzarja - Bineta, ki je padel 1944 v Metnaju. Kip je delo kiparja Antona Sigulina in je bil postavljen 1976.
Doprsni kip stoji na kovinskem podstavku, ob ograji, v bližini vhoda v podjetje Akrapovič, Malo Hudo 8a. Za ogled se je potrebno prej najaviti v podjetju Akrapovič.

Albin Grajzer se je rodil 25. 2. 1922 v Smledniku. Pred vojno je živel v Polju pri Ljubljani, kjer se je izučil za mizarja. Že kot vajenec je bil napreden in aktiven, zato so ga leta 1938 sprejeli v SKOJ.
Ob razsulu jugoslovanske vojske je Albin zbral orožje, v začetku junija 1941 ga je s tovariši prenesel iz vasi Slape v bližnje hribe. Ko je bil 15. decembra 1941 na Kremenjku ustanovljen 2. slovenski štajerski bataljon, so vanj vključili tudi Molniško četo, v kateri je bil Grajzer. Pri poskusu preboja bataljona na Štajersko se je 24. 12. udeležil spopada z Nemci med vasema Tisje in Liberga nad Litijo, dva dni zatem pa na Primskovem z Italijani. Kot pripadnik ljubljanske VOS je sodeloval v mnogih drznih akcijah, med drugim pri reševanju Zdenke Kidričeve iz zaporniškega oddelka ljubljanske bolnišnice. Sodeloval je tudi pri poskusu osvoboditve iz zapora organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča, kar pa žal ni uspelo.
Avgusta 1942 je ponovno odšel v partizanske enote in bil nekaj časa v zaščitni četi Glavnega štaba NOV in POS. Poleti 1943 je spremljal tovariša Kardelja v Bosno v Vrhovni štab NOV Jugoslavije.
Po povratku v Slovenijo je 25. septembra 1943 prevzel poveljstvo prvega bataljona VOS-OF, poznejše brigade VDV, in se z njim bojeval na Dolenjskem, po Beli krajini in Notranjskem.
Bataljon je 31. marca 1944 prispel v Stično. Naslednjega dne so v vasi Metnaj zasledili četnike. Gajzer je takoj zbral bataljon in ga popeljal v napad. Med napadom je sovražni vojak vrgel granato Grajzerju naravnost v glavo, tako da je bil v hipu mrtev. Četniki so pobegnili, partizani so imeli 3 mrtve in 2 ranjena, zaplenili so precej opreme in orožja ter našli enega mrtvega četnika, enega pa so ujeli. Grajzerja so z obema padlima partizanoma pokopali v Stični.
Za narodnega heroja je bil proglašen 20. 12. 1951.

povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987.





Ni komentarjev:

Objavite komentar