SPOMINSKI PARK NA MEDVEDJEKU PRI VELIKEM GABRU; Vojna za Slovenijo

Lokacija: Slovenija; Medvedjek

Avtor: Diplomirani slikar in grafik Janko Orač

Opis: Osamosvojitvenemu boju, ki se je bil leta 1991 in žrtvam le-tega je na Medvedjeku postavljen spomenik. Betonska tankovska ovira s spominsko ploščo obeležuje takratne dogodke, postavljena pa je bila leta 1993. Poleg spominskega obeležja so ob 20-obletnici teh bojev, leta 2011, postavili BOV3 (bojno oklepno vozilo z oznako 3), ki bo odslej stalo na prizorišču bojev kot spomin in opomin na dogodke, ki so se dogajali konec junija 1991 na Medvedjeku. Razstavljen oklepnik je sodeloval v oboroženih spopadih na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu.

Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. Junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa potrdila svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
 

Enote Teritorialne obrambe (TO) so se v času osamosvajanja skupaj z organi za notranje zadeve (ONZ) preko intenzivnih vaj in načrtovanj operativno pripravljale na obrambo osamosvojitve. Obrambo so načrtovali predvsem proti dotlej skupni vojaški sili, Jugoslovanski armadi (JA).
 

Pot oklepnikov in kolone JA, ki je 26. junija 1991 krenila iz Karlovca proti Dolenjski, je bila in je še do danes ostala najbolj razvpita. Tovorni del kolone je bil prvič blokiran že na Pogancih, neposredno pred vstopom v Novo mesto. Po novici o blokadi so se hitreje napredujoči oklepniki ustavili v Mačkovcu in se nato vrnili v Pogance do ustavljenega transportnega dela. Pri Jedinščici so oklepni del z novomeške strani ponovno blokirali pripadniki TO, nato pa se je pričelo streljanje. Streljanju so sledila pogajanja, zaradi neprimernosti kraja pa so koloni dovolili, da je napredovala proti Ljubljani. Pot iz Novega mesta proti blokadi na Medvedjeku so silam JA ovirali miličniki in osebna vozila, ki so hitrost premikanja nastavili na polžjo. Do Medvedjeka je kolona JA prišla šele 27. junija 1991 ob 15:45, kjer je ob nadvozih trčila na branjeno barikado. Pripadniki TO in milice so pod klancem v bližini partizanskega spomenika postavili spodnjo prepreko in tako zopet zabarikadirali kolono. Na barikadi je bilo prvi dan angažiranih 378 pripadnikov TO, poleg njih pa še miličniki in kriminalisti, ki so se razporedili ob cesti Novo mesto – Ljubljana.

Popoldne istega dne je na klancu prišlo tudi do pogajanj med pripadniki JA in TO, a do konkretnih sprememb (predaje JA) ni prišlo. Zvečer je poveljnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe (PŠTO) Albin Gutman za poveljnika barikade imenoval stotnika prve stopnje Alojza Završnika in mu ukazal napad na kolono. A do tega zaradi več dejavnikov omenjenega večera še ni prišlo.

V petek, 28. junija, se je število pripadnikov TO na Medvedjeku še povečalo. Po jutranjih pogajanjih, ki zopet niso prinesla rezultatov, so pripadniki TO z ročnimi raketometi armbrust izvedli napad na kolono JA. Zaradi razdalje je bil učinek raket na oklepna vozila zanemarljiv, na omenjene strele pa so odgovorili vojaki JA in z 20-milimetrskimi topovi začeli streljati na položaje napadalcev. V 20 do 25-minutnem obojestranskem obstreljevanju je imela TO šest ranjenih, JA pa enega mrtvega in dva ranjena.
 

Po kratkem zatišju sta območje preleteli izvidniški letali Jugoslovanskega vojnega letalstva (JVL), hkrati pa je 2. PŠTO z miličniki izvedel pripravo za letalske napade, ki so se začeli kmalu zatem. Pripadniki TO so se še pravi čas umaknili in niso imeli žrtev. V vseh treh letalskih napadih na Medvedjek so sodelovala letala J–21 jastreb, J–22 orel in MIG 21, ki so območje mitraljirala in raketirala, v napadih pa ubila osem civilistov, uničila tovornjake v barikadi in poslopje kmetije Kotar.
 

Po letalskem napadu in umiku enot TO je bilo očitno, da barikade niso prebili, stotnik Završnik pa je odredil stalno opazovanje kolone JA, ki je ostala ujeta na Medvedjeku. V naslednjih dneh do 1. julija, je ta ostala tam, o njenem položaju pa so se pogovarjali na najvišji politični ravni. Na podlagi pogajanj je slovenska stran omogočila koloni JA umik z Medvedjeka. Tako so vojaki JA za pot usposobili oklepna vozila in se odpravili proti Zagrebu. Ob premiku so kolono spremljali pripadniki TO in milice, na novo barikado pa je naletela pri potoku Senuša v Krakovskem gozdu. Kolona JA, ki se ni mogla premakniti ne naprej ne nazaj, je bila dejansko uničena. Ker je Major Prodanović spoznal, da oklepnikov ne bo mogel rešiti, se je s sestradano in izmučeno enoto odločil zapustiti tehniko in se peš odpraviti preko Gorjancev proti Hrvaški. Vozila BOV so člani TO pregledali in nekatere ponovno usposobili za vožnjo, večina pa jih je kasneje služila TO in Slovenski vojski.

Spomenik je lociran je ob stari cesti, ki nas vodi iz Trebnjega proti Ljubljani. Viden je tudi iz avtoceste.

Opomba:

Avtor teksta nisem jaz. Žal mi je pri kopiranju ta podatek odletel, sedaj pa ne najdem teksta na spletu.