LJUBLJANA – Spomenik ustanovitvi Molniške čete v Zadvoru

Lokacija: Slovenija; Ljubljana
Avtor: arhitekt Mario L. Vilhar.
Opis: Spomenik sestavlja 5 visokih betonskih stebrov, na katerih so pritrjene kovinske plošče z napisi. Stebri spomenika so pravzaprav stilizirane podobe pušk, uperjenih v svobodno nebo, ki so v motiv spomenika postavljene kot simbol oboroženega boja proti okupatorju.
Spomenik, ki stoji ob Cesti 13. julija pri odcepu za Brunarico, je posvečen ustanovitvi Molniške čete dne 13. 7. 1941 v bližnjih gozdovih. Postavljen je bil leta 1971.

V letu 1941 so se jugoslovanski narodi kot eden dvignili in se postavili v bran za obvarovanje svoje dežele. Od tedaj do danes je precejšnja doba, toda ne tolikšna, da bi zašla v pozabo; nasprotno: vsako leto bolj spoznavamo, kakšen pomen je imela vstaja jugoslovanskih narodov proti okupatorju in domačim izdajalcem, kajti s tem, da smo pregnali okupatorja, smo pregnali z oblasti tudi stare neljudske režime, ki so pili in izkoriščali kmetovo in delavčevo kri. S tem pa smo postavili tudi nov družbeni red, bolj human in dostojen človeka.
V tem boju je odigrala veliko vlogo tudi Molniška partizanska četa kot prva partizanska četa v Sloveniji.
Dan ustanovitve Molniške partizanske čete ni bil pogojen le s samim aktom italijanskih aretacij v noči z 12. na 13. julij 1941, temveč se je ta dan kalil že v dolgih letih pred začetkom vojne in jedro tega delovanja je bil Zadvor. Delavci in vaščani Zadvora, Sostrega, Dobrunj in Bizovika so namreč že leta 1927 ustanovili svoje delavsko prosvetno društvo Svoboda, ki je bilo pozneje vseskozi jedro njihovega delovanja in priprava delavcev na odločilni trenutek.
Prihod okupatorja na Slovenska tla in Italijanov v dobrunjsko občino ni zmedel komunistov, pa tudi ne članov zadvorške Svobode. Nekateri so bili ob napadu mobilizirani, toda po hitrem zlomu jugoslovanske vojske so se člani Svobode vrnili domov, se takoj povezali med seboj in v Zadvoru razpravljali o tem, kaj jim je storiti v nastali situaciji. V dneh razpada so člani Svobode intenzivno zbirali orožje, s katerim je bila kasneje opremljena Molniška četa, pa tudi druge enote, ki so pozneje delovale na tem področju.
Takoj po ustanovitvi OF so se začele priprave za ustanovitev njenega odbora tudi v Zadvoru; formiran je bil v začetku maja 1941.
V dneh po nemškem napadu na SZ se je v klerikalnih vrstah pripravljal spisek najaktivnejših svobodašev Zadvora – v noči med 12. in 13. julijem so Italijani hoteli zlomiti moč predvojnega revolucionarnega gibanja na tem področju in aretirali 18 svobodašev. Tisti, ki so se aretaciji uspeli izogniti, so se 13. julija popoldan zbrali v Zadvorških hribih, kjer so izvolili komandirja čete – Feliksa Vidergarja in politkomisarja Franca Kocjančiča. Od navzočih (okoli 40 članov) se jih je 13 pomaknilo dalje proti Molniku, kjer sta Feliks Vidergar in Tone Marolt izbrala prostor za prenočevanje. Teh 13 tovarišev je sestavljalo prvo partizansko – Molniško četo. To so bili: Feliks Vidergar, Jernej Gašperišič, Stane Keber, Jože Moškrič, Lojze Mavrič, Franc Kocjančič, Franc Miklavc, Franc Gorše, Miha Berčič, Jože Kocjančič, Rudolf Muzga, Pavle Berčič in Rudolf Šimenc.
Molniška četa je kot prva partizanska četa na Slovenskem častno izpolnila svojo dolžnost do domovine. V tedanjih okoliščinah, ko se je osvobodilni boj šele porajal, je imela razne težave zaradi neizkušenosti in nepoznavanja partizanskega vojskovanja, pa tudi kot vsak, ki zaorje ledino. Skozi njene vrste je v času njenega obstoja med 13. julijem 1941 in 7. januarjem 1942 šlo nešteto borcev in funkcionarjev. Od 13 prvih borcev jih je 9 padlo za svobodo.

 

povzeto po: Naša skupnost (glasilo SZDL Ljubljana), Edo Svetek: Molniška četa – prva partizanska četa v Sloveniji, letnik 12, št. 8 in 9, leto 1971.