LJUBLJANA - Gramozna jama

Lokacija: Ljubljana, v bližini pokopališča Žale

Avtor: Glej opis.

Opis: Spominski kompleks sestavljajo urejena gramoznica z obeliskom pred vstopom (arhitekt Vinko Glanz, 1957), pot v poglobljeni del in skulptura talca (kipar Boris Kalin, 1957) na mestu streljanj.

Gramozna jama v Ljubljani je kraj, kjer je italijanski okupator v letih od 1942 do 1943 streljal slovenske talce. Gre za simbolno točko, in verjetno za najbolj embelmatičen dokaz krutosti italijanske okupacije Slovenije med II. svetovno vojno, kjer je bilo usmrčenih na desetine talcev. Med njimi je bil tudi slovenski slikar Hinko Smrekar.

Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranimi v času pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z "utemeljitvijo", »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. Talce so pripadniki redne italijanske vojske streljali v Gramozni jami in pri Tomačevem.

Italijanski okupatorji so v časnikih in na letakih uradno razglasili izvršitev obsodb:

6. talcev - 28. aprila 1942 (Franc Kodrič, Ivan Kramar, Ivan Majcen, Franc Šlajpah, Nikola Tatalovič, Franc Turnšek)

2. talca - 1. maja 1942 (Ernest Eypper, Mirko Gašperlin)

10. talcev - 11. maja 1942 (Ivan Fric, Jernej Gasperšič, Ignacij Gregorič, Anton Jaklič, Ferdinand Komarc, Rudolf Rotar, Viktor Rotar, Josip Seško, Rafael Zakrajšek, Nedelko Zdralovič)

9. talcev - 12. maja 1942 (Florijan Gomišček, Viktor Grašič, Stanislav Kerin, Peter Kogoj, Boštjan Pretnar, Anton Stražišar, Alojzij Puterle, Rudolf Sigulin, Zorko Živec)

2. talca – 13.maja 1942 (Jakob Morel, Stanislav Dobrec)

2. talca – 15. maja 1942 (Karl Ahac, Karl Gorjan)

6. talcev – 16. maja 1942 (Boris Boc, Franc Kirn, Ivan Kočevar, Anton Mrinc, Maks Pintar, Marjan Sigulin)

5. talcev – 17. maja 1942 (Josip Kocijan, Anton Kocman, Viktor Kocman, Alojzij Mesojedec, Anton Vidic)

6. talcev 29. maja 1942 (Slavo Barbič, Ludvik Fedran, Martin Gornik, Franc Pihlar, Rudolf Kresse, Miroslav Siegel),

6. talcev - 2. junija (Ivan Klun, Stanislav Riharič, Franc Rupert, Aleš Stanovnik, Anton Švajger, Dušan Uderman)

7. talcev – 11. junija 1942 (Jože Cimerman, Maksmilijan Hvalec, Aleksander Matjažič, Franc Murovič, Anton Trtnik, Franc Zelnik, Anton Žerjal)

15. talcev – 13. junija 1942 (Radomir Dubrovič, Franc Kastelec, Ivan Kuhar, Josip Lukoveski, Alojzij Lubej, Luka Mastoševič, Jože Mlakar, Anton Možek, Alojzij Pajk, Dušan Podgornik, Ivan Porenta, Anton Štebi, Josip Toni, Ranko Velebit, Ludvik Velepič)

1. talec – 17. junija 1942 (Ivan Golob)

8. talcev – 23. junija 1942 (Bogomil Drnovšek, Lado Grom, Edvin Lenarčič, Ivan Korenčan, Franc Nagode, Edvard Vidmar, Jožef Vidmar, Karol Vilar)

4. talci - 23. junija 1942 (Marjan Jordan, Josip Koračin, Josip Zorn, Ivan Sintič)

6. talcev - 16. julija (Adolf Benčina, Julij Bizjak, Andrej Cetinski, Ivan Grbec, Bogomir Prašnikar, Nikolaj Šteblaj)

8. talcev – 21. julija 1942 (Bogdan Jordan, Vinko Moškerc, Marjan Oblak, Vinko Omahen, Josip Simončič, Boris Veber, Ingo Vrščaj, Vuki Zakrajšek)

4. talci – 29. septembra 1942 (Ivan Japelj, Franc Mausar, Anton Rakar, Rajko Skapin)

8. talcev - 14. oktobra 1942 (Janko Arnšek, Rudolf Babnik, Branko Božič, Josip Hribar, Vinko Košak, Ciril Nagode, Alojzij Tomažič, Ivan Turk)

6. talcev - 28. januarja 1943 (Pavel Lamberger, Josip Sadar, Vincenc Snoj, Vincenc Škof, Valenin Petač, Josip Zalaznik).

Sam bronast spomenik, ki upodablja umirajočega talca, je avtor izdelal v poenostavljeno realističnem slogu, pri čemer ima individualizirano glavo, medtem ko se telo giblje v vse smeri. Za razliko od takrat popularnega socialističnega realizma se je Kalin uprl na antično herojsko goloto.
V noči iz 22. na 23. september 2011 so neznanci ukradli kip, ki je neprecenljive vrednosti in edinstven. Kip je sedaj nadomeščen s kopijo, ki jo je naredil kipar Matjaž Rebec (rekonstrukcija originala, sestavljena deloma iz najdenih kosov prvotnega kipa bo shranjena v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane).

Leta 2003 je bil kompleks Gramozna jama razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Gramozna jama je locirana nedaleč od ljubljanskih Žal (na zahodnem robu Novih Žal), mimo nje poteka Pot spominov in tovarištva.