Avtor: Ni podatka.
Opis: Na zdravstvenem domu Dr. Janeza Oražma; Zdravstvena postaja Sodražica, Cesta notranjskega odreda 16, je pritrjena večja spominska plošča z imeni padlih borcev.
Posvetilo:
V SPOMIN NA ŽRTVE,
KI JIH JE DAL TA KRAJ
ENEGA DUHA V VSTAJI
NEZLOMLJEN V SRDU BOMB IN PLAMENOVIZ KRVI IN IZ PEPELA MU VSTAL JE SVOBODE SIJAJ
NAŠA MISEL NA PADLE BRATE BO VEČNO ŽIVA
KOT SO VEČNI GOZDOVI KI JIM ŠUME NAD GROBOVI
Zdravstveni dom je
imenovan po dr. Janezu Oražmu.
Dr. Janez
Oražem je na Dunaju študiral medicino, vendar je bil leta 1914 kot absolvent
vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Še istega leta je bil na ruski fronti ranjen
in zajet. Kot ujetnik je prekrižaril vso Sibirijo, v Buhari blizu afganistanske
meje vodil ordinacijo in postal osebni emirov zdravnik. Sovjetska revolucija ga
je presenetila blizu kitajske meje, kjer je ostal do leta 1919.
Janezu
Oražmu je okrog leta 1915 v ujetništvu pred kozaki rešila življenje neka ruska
farmacevtka in ga proglasila za svojega moža. Še isti dan ju je dejansko
poročil krajevni pravoslavni duhovnik. Zakoncema sta se rodili dvojčici, ena od
dvojčic je kmalu umrla, druga, Marjana je umrla za tuberkulozo, stara 22 let.
Janez Oražem se je oktobra 1921 preko Moskve vrnil domov, s seboj je povabil
ženo, vendar ni hotela zapustiti tedanje Sovjetske zveze. Ko se je po sedmih
letih ruskega ujetništva vrnil domov v Goričo vas, je bil tako spremenjen, da
ga lastna mati ni spoznala. Poslala ga je k sosedu, češ tam potrebujejo hlapca.
Janez
Oražem je po koncu prve svetovne vojne na Dunaju nadaljeval študij medicine in
leta 1923 postal doktor vsega zdravilstva, star 34 let. Za seboj je imel nenavadno
mladost: prekiniti je moral študij medicine, preživel sedem let v ruskem
ujetništvu, prehodil velik del Sibirije, doživel sovjetsko revolucijo in njene
grozote, nekajkrat skoraj izgubil življenje, v Sibiriji pustil ženo, ki mu je
sredi revolucije rešila življenje, in otroka. Bil je dober človek, postal je še
boljši!
Ko je v
Celju opravil sekundarij, se je vrnil v Ribnico, kjer je ostal vse do svoje
upokojitve leta 1952. V drugi svetovni vojni je na strani partizanov zdravil
ranjence. V Ribnici je leta 1930 poročil Marijo Bartol (1899 - 1993). Zakoncema
sta se rodila hči Neva, por. Kališnik, roj. 1931 in sin Andrej (1937- 2007). Na
sliki iz leta 1965 je dr. Janez Oražem z vnukinjo Barbaro, roj. 1964.
Dr. Janez
Oražem je zaradi svojega mehkega in čutečega značaja zapustil v ribniški dolini
in okolici globoke sledove. Njegovo življenjsko vodilo je bil ruski izrek:
"Bodi vedno tam, kjer je gorje!" Ko je leta 1965 za posledicami raka
umrl, star 76 let, so v ribniških cerkvah zvonili vsi zvonovi, iz posebne
hvaležnosti je zvonil tudi zvon na hribu pri sv. Ani. Ribniški zdravstveni dom
nosi danes njegovo ime, ob stoletnici rojstva pa je o njem izšla lepa
monografija z naslovom "Dr. Janez Oražem".
povzeto
po: http://www.tuma.si/Strani/JanezOrazem.html
