Avtor: Ni podatkov.
Opis: Goriški muzej je 7. julija 2005 na železniški postaji v Novi Gorici odprl razstavo »Državna meja na Goriškem od 1945 do 2004«, ki s fotografijami, uniformami, zastavami, zemljevidi in dokumenti pripoveduje o nastanku in spremembah državne meje med FLRJ /Federativno ljudsko republiko Slovenijo/, danes Republiko Slovenijo, in Republiko Italijo na področju med Sabotinom in Mirnom ter usodah in življenju prebivalstva na obeh njenih straneh.
Konec
2. svetovne vojne, maja 1945, je med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo
(FLRJ) in Kraljevino Italijo odprl vprašanje državne pripadnosti Slovenskega
primorja na katerem prebivata slovensko in italijansko prebivalstvo.
Jugoslovanskim ozemeljskim zahtevam, katere je podpirala tudi Sovjetska zveza,
so nasprotovali zahodni zavezniki, kateri so zagovarjali lastne vojaško-strateške
in idejno-politične interese.
Vprašanje
meje in pripadnost Trsta, Gorica in drugih krajev je postalo mednarodno in
prišlo je do pogajanj in sporazumov med zahodnimi zavezniki in Jugoslavijo.
Slednja se je obvezala, da bo o pripadnosti spornega ozemlja odločala mirovna
konferenca z Italijo. Sporno ozemlje do nekdanje rapalske meje je bilo
razdeljeno z t.i. Morganovo črto na dve okupacijski območji - cono A in cono B.
Črta je tekla zahodno od prometnih povezav Trbiž - Predel -Most na Soči -
Gorica - Trst. Zahodni del spornega ozemlja, ali Cono A je morala jugoslovanska
vojska zapustiti in zasedle so jo zavezniške enote.
Mednarodna
pogajanja o pravični jugoslovansko-italijanski državni meji ter usodi Trsta,
Gorice in ostalih krajev so potekala od jeseni 1945 pa do konca leta 1946.
Marca in aprila 1946 je te kraje obiskala tudi komisija izvedencev »štirih
velikih« ter pripravila poročilo in razmejitvene predloge na osnovi svojih
ugotovitev, ki jih je nato predala svetu zunanjih ministrov. Zasedanja v Parizu,
med 22. aprilom in 12. julijem 1946, se je udeležila tudi jugoslovanska
delegacija, ki predlogov razmejitve med Federativno ljudsko republiko
Jugoslavijo (FLRJ) in Kraljevino / od 2. junija 1946 Republiko Italijo, ni
sprejela.
Mirovna
konferenca v Parizu, je na zasedanjih med 29. julijem in 15. oktobrom 1946
sprejela francoski razmejitveni predlog glede meje med Federativno ljudsko
republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Republiko Italijo. Tu je bila 10. februarja
1947 podpisana mirovna pogodba z Republiko Italijo. Določala je, da Federativna
ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) dobi Zadar in reko ter dele puljske,
tržaške in goriške pokrajine. Republiki Italiji so bile dodeljene Kanalska
dolina, Rezija, Beneška Slovenija in Gorica.
Določila
mirovne pogodbe so bila uveljavljena 15. septembra 1947 z njenim deponiranjem
pri francoski vladi. Na Goriškem je bila zarisana nova državna razmejitev med
Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Republiko Italijo, ki pa še
vedno ni dokončno uredila vprašanja meje.
V
naslednjih tridesetih letih so se odnosi med Jugoslavijo in Italijo
izboljševali tako na političnem področju kot v maloobmejnem prometu, ki je
silovito rasel. Prihajal je čas, ko sta se obe strani v javnosti skritih
diplomatskih pogajanjih in delu strokovnjakov sporazumeli in 10. novembra 1975
podpisali Osimske sporazume. Slovenska zahodna meja, tedaj državna meja med
Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) in Republiko Italijo, je
bila mednarodnopravno potrjena. Z osimskimi sporazumi so na Goriškem popravili
še nekatera ozemeljska vprašanja.
Stavba
novogoriške železniške postaje je 15. septembra 1947 pripadla Jugoslaviji. Njen
trg je bil razdelen na dva dela tako, da je bil vhod v železniško poslopje bil
oddaljen le 35 metrov od državne meje. Do leta 1954 je bila na mejni črti
bodeča žica, vrata postaje pa se na trg niso odpirala. Po letu 1954 je bodečo
žico zamenjal polmetrski zid z betonskimi stebrički, med katerimi je bila
napeta žičnata mreža. Po osimskih sporazumih leta 1975 so bile na področju
železniške postaje v Novi Gorici narejene še dodatne spremembe, s katerimi je
mesto Gorica zgradilo cestno povezavo ob državni meji. Leta 2004 je bil
odstranjen del mejne ograje in nastal je trg, na katerem se bodo, kot v
preteklosti, srečevali sorodniki, prijatelji, znanci in ljudje dobre volje iz
obeh strani Slovenije in Italije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar