STARI GRAD – OTOK HVAR - doprsni kip narodnega heroja Ivana Lučića Lavčevića

Lokacija: Hrvaška, otok Hvar, Stari Grad
Avtor: ni podatka
Opis: Na pročelje vinarije, ki nosi ime heroja Ivana Lučića Lavčevića, je pritrjena plošča, ki spominja na jugoslovanskega narodnega heroja. V manjšem parku pred kompleksom vinarije stoji njegov doprsni kip.

Ivan Lučić Lavčević, rojen 23. decembra 1905 v Starem Gradu, padel 23.decembra 1942 v okolici Splita, je bil hrvaški komunist, protifašistični borec in narodni heroj.

V času italijanske okupacije otoka Hvara po prvi svetovni vojni se je Lavčević priključil hrvaškim domoljubom v boju proti okupaciji. Le dve leti po formiranju prve partijske enote KPJ na Hvaru je že leta 1922 postal član Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Starograjska partijska organizacija ga je zaradi vidnega revolucionarnega dela leta 1924 sprejela medse.

Oblasti so ga večkat ujele in trpinčile. Da bi se izognil prijetju pod režimom diktature, se je umaknil v ilegalo v Sovjetsko zvezo. Na rojstni otok se je vrnil leta 1936, a je bil takoj pridržan in podvržen večim zaslišanjem. Zahvaljujoč vplivu Partije med meščani ga je policija pustila na prostosti.

V letu 1937 se je nastanil v Splitu, kjer je nadaljeval s partijsko aktivnostjo in se aktivno udejstvoval pri izvajanju nalog, ki jih je pred partijsko organizacijo Dalmacije postavil nov CK KPJ na čelu s Titom.

Koncem leta 1939 je bil imenovan v nov Pokrajinski komite KP Hrvaške za Dalmacijo in v Delovni odbor Stranke delavnega naroda. Za kratek čas je stal na čelu splitske partijske organizacije; zaradi njegovega zavzemanja je partijska organizacija Dalmacije 1. novembra 1940 dobila svoje glasilo Borba delavnega ljudstva.

Koncem aprila 1941 je bil postavljen za poveljnika Vojne komisije pri PK KPH, ki je vodila priprave na oborožene akcije ter trenirala mladino za rokovanje z orožjem.

Sodeloval je pri organiziranju prvih partizanskih odredov in izvedbi borbenih akcij v Splitu. Zaradi stalnih okupatorjevih pritiskov je pogosto menjal ilegalna domovanja, še posebno po aretaciji sekretarja CK KPH Rade Končarja.

6. februarja 1942 so njegovo domovanje odkrili fašisti. Kljub pobegu je bil ujet, ko je naletel na italijansko patruljo. Zaradi izjemno slabega zdravstvenega stanja (nenehno zasliševan in pretepan) je bil poslan v zaporniško bolnišnico, da bi čez čas lahko nadaljevali z zasliševanjem. Poskus, da bi ga iz zaporniške bolnišnice osvobodili trije partizani – pripadniki Mosorskega partizanskega odreda, ni uspel. Pri begu je bil ranjen, ponovno ujet in poslan nazaj v celico, kjer se je ponovno srečal z Radom Končarjem. Skupaj z njim je bil sredi maja 1942 premeščen v Šibenik. Z diagnozo težke nalezljive bolezni so ga zdravniki, pripadniki NOB, uspeli premestiti v novo bolnico na Firulah. A četudi je mestni komite KPH planiral osvoboditi Lučića, je bilo to skoraj nemogoče, saj je bil že nepokreten. Fašisti so ga 23. decembra 1942 v kamionu odpeljali iz bolnišnice in ubili na neznanem mestu.

Lučić je bil med prvimi borci NOV 5. decembra 1944 imenovan za narodnega heroja.

Leta 1948 je bilo ustanovljeno splitsko gradbeno podjetje, ki je nosilo njegovo ime.

Ob 40. obletnici KPJ, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov so v parku na sprehajališču Bačvice v Splitu odkrili njegov doprsni kip, ki je delo akademskega kiparja Mirka Ostoje.