Avtor: kipar Janez Pirnat
Opis: V marmor vklesana obrazna plastika narodnega heroja Slavka Šlandra Aleša, se dviga nad grobo obdelanim podstavkom.
Spomenik je bil
postavljen leta 1976, v parku pred II. osnovno šolo (prej OŠ Slavko Šlander), Ljubljanska
cesta 46.
Šlander (Alojzij) Slavko-Aleš, narodni heroj, rojen 20. junija 1909 v Dolenji vasi (Prebold) krojaču Alojzu in Mariji, ustreljen kot talec 24. avgusta 1941 v Mariboru pod ilegalnim imenom Franc Veber, upepeljen v Gradcu, žara pokopana leta 1949 v grobnici narodnih herojev v Ljubljani.
Osnovno šolo je obiskoval v Preboldu, meščansko v Žalcu in Celju (po 2 leti), se 3 leta učil zobotehnike v Rogaški Slatini; po pomočniškem izpitu je tu še nekaj časa delal, leta 1928 pa se je preselil v Prebold. Bil je član sokolskega društva, režiral je, igral, se ukvarjal z glasbo, foto amaterstvom, športom. Leta 1932 je bil sprejet v KP. Ko so jeseni 1933 odkrili njene celice v Celju in Savinjski dolini, je bil Šlander od 29. novembra 1933 zaprt in med 22 obtoženci v Celju obsojen na 3 leta robije, najprej v Mariboru, od 10. julija 1934 pa v Sremski Mitrovici.
Po prestani kazni, brez službe in koncesije, je blizu doma v Latkovi vasi uredil lastno pollegalno zobno ordinacijo, a bil krajše presledke zaprt. Da bi se odtegnil odgonu v koncentracijsko taborišče Bileće, se je 7. februarja 1940 umaknil v ilegalo v okolico Celja, na pomlad v Maribor, konec leta 1940 pa v trboveljsko področje, kjer je padel policiji v roke, a ušel. Nato je bil v revirjih, do nemškega napada na Jugoslavijo.
vir: www.slovenska-biografija.si
Šlander (Alojzij) Slavko-Aleš, narodni heroj, rojen 20. junija 1909 v Dolenji vasi (Prebold) krojaču Alojzu in Mariji, ustreljen kot talec 24. avgusta 1941 v Mariboru pod ilegalnim imenom Franc Veber, upepeljen v Gradcu, žara pokopana leta 1949 v grobnici narodnih herojev v Ljubljani.
Osnovno šolo je obiskoval v Preboldu, meščansko v Žalcu in Celju (po 2 leti), se 3 leta učil zobotehnike v Rogaški Slatini; po pomočniškem izpitu je tu še nekaj časa delal, leta 1928 pa se je preselil v Prebold. Bil je član sokolskega društva, režiral je, igral, se ukvarjal z glasbo, foto amaterstvom, športom. Leta 1932 je bil sprejet v KP. Ko so jeseni 1933 odkrili njene celice v Celju in Savinjski dolini, je bil Šlander od 29. novembra 1933 zaprt in med 22 obtoženci v Celju obsojen na 3 leta robije, najprej v Mariboru, od 10. julija 1934 pa v Sremski Mitrovici.
Po prestani kazni, brez službe in koncesije, je blizu doma v Latkovi vasi uredil lastno pollegalno zobno ordinacijo, a bil krajše presledke zaprt. Da bi se odtegnil odgonu v koncentracijsko taborišče Bileće, se je 7. februarja 1940 umaknil v ilegalo v okolico Celja, na pomlad v Maribor, konec leta 1940 pa v trboveljsko področje, kjer je padel policiji v roke, a ušel. Nato je bil v revirjih, do nemškega napada na Jugoslavijo.
Dne 7. avgusta 1941 so ga v Mariboru na Kolodvorski ulici, v
bližini ilegalnega stanovanja zaprli, ko je skušal iztrgati gestapovcem narodno
herojinjo Slavo Klavoro; 25. oktobra 1943 so ga proglasili za narodnega heroja.
vir: www.slovenska-biografija.si
O življenju in delu tudi tu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar