Avtor: arhitekt Edvard Ravnikar
Opis: Spomenik v obliki visokega kamnitega monolita, ki ima na prednji strani reliefen rastlinski okras in na zadnji vklesana imena v NOB padlih domačinov. Ob njem kamnita prizma z vklesanim napisom. Odkrit leta 1951, prestavljen 2009.
Spomenik stoji v parkovno urejenem predelu pred osnovno šolo Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi (Nova vas 4b), kamor je bil prestavljen s križišča regionalnih cest sredi Nove vasi.
V neposredni bližini stoji še doprsni kip Toneta Šraja Aljoše.
Tone se je rodil leta 1912 v številni družini pri Fari na Blokah. Njegov oče je bil občinski uradnik, zato so pri hiši rekli tudi pri Tajnikovih. Tone je bil bister fant in je iz tretjega razreda osnovne šole napredoval kar v peti razred. Po osnovni šoli se je zaposlil doma kot občinski sluga. Bil je vsestransko nadarjen in nemirnega duha. Zapustil je Bloke in odšel študirat petje v Ljubljano. S trdim delom si je služil denar za študij in preživetje. Postal je pevec, tenorist v zboru ljubljanske opere. To delo je izgubil in se vrnil na Bloke. V domačem okolju je svoje mlade moči usmeril v kulturno delovanje Društva kmečkih fantov in deklet, kjer je aktivno deloval v pevskem zboru in postavitvah odrskih predstav.
Med drugim je tudi predaval na kuharskih tečajih za domača dekleta in jim prepisoval recepte. V sebi je nosil tudi pesniško in slikarsko žilico. Ohranjenih je zelo malo njegovih verzov in nekaj risarskih izdelkov. Domača vsakodnevna opravila so mu dajala navdih za organiziranje tekmovanj mladih Bločanov: v smučanju, košnji trave in žetvi, kjer se je izkazal kot organizator in aktivni tekmovalec.
Tone je bil med prvimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na Bloški planoti. Takoj po razpadu stare Jugoslavije, oziroma po ustanovitvi OF je začel zbirati somišljenike in simpatizerje za boj proti okupatorju. V tem obdobju je bil Tone zelo aktiven, saj je bila njegova zasluga, da so se na Blokah razmahnile politične priprave za narodnoosvobodilni boj.
Druga svetovna vojna je tudi na Blokah pustila globoke rane. Med številnimi žrtvami je bil tudi Tone Šraj, ki je bil vključen v partizanke vrste. Njegovo mlado življenje se je izteklo v Snežniških gozdovih septembra 1943 kjer je bil pokopan. Njegovi svojci so se odločili, da opravijo prekop in ga pokopljejo v družinski grob na pokopališču pri Fari.
Prekop je bil opravljen 24. oktobra 1986. Čeprav so Tonetovi svojci želeli opraviti prekop čim bolj tiho in intimno, se je zadnje Tonetove poti udeležilo veliko število ljudi. Pri spomeniku pred šolo v Novi vasi, ki nosi ime po njem so pionirji zapeli pesmico V tihem gozdu in solo pesmico ob spremljavi harmonike. Janez Praprotnik je recitiral pesem Neiztrohnjeno srce.
Prav tako v neposredni bližini stoji spomenik dogodkom med osamosvojitveno vojno.
Sem všečkal, a s cmokom na prstih... Prvič ni všeček mišljen za neobelogardistično osamosvojatsko vojno 91 (ne kritiziram zavedenega naroda, vojakov in volivcev, pač pa tvorce osamozasuženjstva Slovenskega naroda!). Drugič pa mi ni všeč prestavljanje (deponiranje!) spomenikov - v nobenem primeru (razen, seveda, če bi v nasprotnem primeru prišlo do uničenja). Sploh ne spomenika, ki ga je naredil zelo viden slovenski arhitekt, ki sodi v sam vrh mednarodno uveljavljenih slovenskih arhitektov. Lokacija spomenika sodi v samo srčiko projekta in spomenik je umeščen v skrbno domišljen prostorsko estetski, ter uporabnostni kontekst, ki ima tako dorečeno sporočilnost. Prestavitve so po navadi banalne in ne poznam primera, kjer bi s spremembo lokacije izboljšali zasnovo...
OdgovoriIzbriši