Lokacija: Slovenija; Gorenji Podšumberk
Avtor: Arhitekt Boris Kobe.
Opis: Trije naravni kamniti bloki, na zidanem okroglem podstavku, ponazarjajo narodne heroje Kovačiča, Šaranovića in Jevtića, ki so padli julija 1943 na tem mestu. Spomenik je bil postavljen leta 1979 in stoji na travniku pod hišo Gorenji Podšumberk 6.
Do julija 1943 se je partizanski boj vse bolj krepil, in na širšem področju Dolenjske so se novo nastale brigade, Gubčeva, Tomšičeve, Šercerjeva in Cankarjeva izčrpavale ne toliko v boju z okupatorjem, kot v boju z belogardisti. Belogardistične postojanke so bile pogosto posejane po Temeniški dolini. Navedene brigade so v drugi polovici julija leta 1943 izdelale skupni načrt, da uničijo belogardistično – italijansko posadko v Selah pri Šumberku.. To nakano oz. načrt so uvideli tudi belogardisti in se še tesneje povezali z italijanskimi okupacijskimi silami v Trebnjem in drugod.
Poveljstvo Dolenjske operativne cone je bilo v časi izvajanja te akcije na tem mestu kjer stojimo v Gorenjem Podšumberku. Poveljniška skupina, ki so jo sestavljali načelnik GŠ DOC Milovan Šaranović, namestnik političnega komisarja glavnega štaba Ivan Kavčič Nande, komandant 15. divizije Predrag Jevtić in komisar 15. divizije Viktor Avbelj je na tem mestu ponovno pregledovala načrt napada na belogardistično postojanko Sela Šumberk. Italijani so iz bližnjega Šentvida in Trebnjega izstrelili topniške granate, ki so padle v bližino poveljniške skupine.
Viktor Avbelj je o takratnem dogodku povedal: «Milovan Šaranović in jaz sva sedela eden poleg drugega, nad nama pa so stali Dragan Jevtić, Nande Kavčič in Ivan Lokovšek-Jan. Naenkrat so priletele štiri granate. Artilerija naj bi bila usmerjana iz bližnjega zvonika. Ena granata je zadela hišo v kateri je bil štab, druga pa je padla pred nas. Ko se je razkadil dim detonacije je Milovan ležal preko mene ves krvav, Nande in Dragan pa sta ležala nepremično poleg, Jan pa se je poskušal težko ranjen skriti poleg hiše. Po čudnem naključju sem sam ostal živ.«
In kdo so bili padli proslavljeni partizanski poveljniki:
Milovan Šaranović, rojen v Podkraju pri Danilovgradu, poročnik Vojske Kraljevine Jugoslavije, poučeval je v oficirski šoli v Mariboru je leta 1941 vstopil v NOVJ in naslednje leto v KPJ. Med vojno je bil poveljnik več partizanskih enot v Črni gori, dokler ni bil leta 1942 premeščen v Slovenijo, kjer je postal poveljnik Dolenjske operativne cone, junija 1943 pa načelnik Glavnega štaba NOV in POS.
Ivan Kavčič-Nande, slovenski partizan in narodni heroj, rojen 14. december 1913, v Desnjaku. Bil je gradbeni delavec in se je že kot vajenec priključil delavskemu gibanju in bil leta 1936 in 1940 med organizatorji stavke gradbenih delavcev. Član KPS je postal 1938. Po zasedbi domovine se je priključil NOB in deloval kot ilegalec na območju Ljubljane. Spomladi 1942 je postal član poverjeništva CK KPS. Poleti 1942 je odšel v partizane in postal decembra 1942 komandant 2. operativne cone, 23. maja 1943 pa namestnik političnega komisarja GŠ NOV in POS.
Predrag Jevtič, rojen v Gornjem Milanovcu v Šumadiji, predvojni pravnik in prekaljen revolucionar, ki je ilegalno deloval v Beogradu. Bil je komandant bataljona Druge proletarske brigade, namestnik komandanta Gubčeve brigade, komandant Cankarjeve brigade, namestnik komandanta 1. operativne cone Dolenjska, in nazadnje komandant 15. divizije.
Vsi trije padli partizanski poveljniki so bili razglašeni za narodne heroje in so pokopani v grobnici herojev v Ljubljani.
Odlična objava. Takih opisov sem zelo vesel. Malo zmede pa je vendarle glede imen...
OdgovoriIzbrišiKje je zmeda?
IzbrišiViktor Avbelj govori o Milovanu Šaranoviću, Draganu Jevtiću, Nandetu Kavčiču in Ivanu Lokovšku-Janu. Na spomeniku pa so zapisana imena: Milovan Šaranović, Predrag Jevtić - Dragan in Ivan Kavčič - Nande. Do tukaj je vse ok. Samo, kaj se je pa zgodilo z Janom, če je Avbelj SAM ostal živ? Je potemtakem umrl, al je ostal živ, čeprav težko ranjen? Če je umrl, zakaj ga ni poleg? Samo to. Saj, zdaj ko sem zapisal, je že manj zmede, zadnjič pa nisem mogel sestaviti slike...
IzbrišiKot sem jaz razumel, je Avbelj edini ostal nepoškodovan, trije so bili ubiti, Jan, ki je umrl 1993 pa ranjen.
Izbriši