Lokacija: Slovenija; Žužemberk - Cvibelj
Avtor: Arhitekt Marjan Tepina
Opis: Na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac) je največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle iz večih grobišč po Suhi krajini. Vitek spomenik nad njo, viden daleč naokoli, zlasti pa v pokončne plošče vklesana imena 1150 partizanov, aktivistov OF, ki so kot antifašisti izgubili življenje med vojno, internirancev in tudi pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske – spomenik vsem njim, ki so tu na večni straži, opozarjajo sedanje in bodoče rodove na okupatorjevo nasilje na območju Suhe krajine nad upornim slovenskim ljudstvom ter na boje, ki so tod divjali v času 2. svetovne vojne.
Veličastno obeležje, postavljeno v spomin žrtvam za svobodo, s svojo monumentalnostjo obvladuje celotno gornjo dolino Krke in v človeku, ki se vzpenja k njemu, vzbuja spoštovanje in veličino. Obdajajo ga tišina, mir in spomini. Opozarja na grozote vojne. S svojo vitko linijo in navzgor obrnjenimi kipečimi oblikami simbolizira vso tisto notranjo svetlobo, ki je ljudstvo dvignila kvišku, k uporu in ga predala revolucionarni vznesenosti in poletu. Postavljen, da spominja na najtežje in najslavnejše dni naše zgodovine.
Na območju Suhe krajine so umirali borci in borke legendarnih partizanskih enot, zlasti pripadniki 7. korpusa, pa tudi borci proti fašizmu in nacizmu iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, držav nekdanje Sovjetske zveze, iz Italije, Avstrije, Češke, Litve in še katere države.
Do sedaj je na spomeniku 1150 padlih borcev in umrlih žrtev, od tega jih je 243 s širšega območja Žužemberka (69 padlih borcev od skupno 231 borcev iz tega območja, 143 ubitih civilnih žrtev, 31 umrlih od skupno 261 interniranih).
Spomenik je postavil Republiški odbor ZZBNOB Slovenije 22. 06. 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda v okviru celotne republike ter tudi praznika občine Žužemberk.
Aluminijast obelisk je težak 4500kg, 16-metrski spomenik meri v višino z betonskim podstavkom vred skoraj 25m. Pod spomenikom je grobnica, vendar v njej niso pokopani vsi, katerih imena so navedena na ploščah – nekatere so sorodniki po vojni prekopali na pokopališča v domačih krajih. Zaslediti pa je tudi podatek, da na ploščah manjka še 985 imen.
Spomenik je bil prvič obnovljen leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob spomeniku na novo postavili 9 granitnih blokov (oblikovna reštev arh. Jova Grobovška) in tretjič leta 2004, ko so med drugim obnovili napise in uredili okolico.
Danes je spomenik vpisan v Zbirni register dediščine, ima status kulturnega spomenika in status spomenika tujih armad, v postopku pa je pridobtev statusa spomenika državnega pomena. Seznam padlih partizanov, aktivistov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej Novo mesto, seznam imen iz leta 1988, ki so danes zapisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.
povzeto po: Škufca, J., Kocijan, L., Bregar, M.: Spomenik narodnoosvobodilne vojne pri Žužemberku. Novo mesto, Zveza društev združenj borcev za vrednote NOB, območni odbor, 2007.